O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 137)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Reproduciranje za privatno in drugo lastno uporabo

Luka Novak, 9.5.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 17-18/2019Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v 50. členu določa, da lahko fizična oseba prosto reproducira avtorsko delo na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki in na kateremkoli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, in sicer v največ treh primerkih, in če ti primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Konzorcij ponudnikov za izvedbo javnega naročila

mag. Matjaž Kovač, 9.5.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 17-18/2019Pri kompleksnih predmetih javnega naročanja in pravilih posamezni ponudnik pogosto ne izpolnjuje vseh ekonomskih, kadrovskih in tehničnih zahtev naročnika. Skupina ponudnikov jih izpolnjuje v večji meri, zato pravila o javnem naročanju omogočajo, da ima v postopkih oddaje javnih naročil skupina ponudnikov enak položaj, kot ga ima sicer v poslovni praksi. Skupina oseb, ki sicer ni pravna oseba oziroma ni enovita, se obravnava kot ekonomska celota oziroma kot enovita oseba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Izguba davčnih ugodnosti zaradi znižanja višine davka za neobdavčen dohodek iz tujine lahko krši pravico do prostega gibanja delavcev

Alenka Antloga, 9.5.2019

Davki občanov in dohodnina, Delovna razmerja

Alenka Antloga, Pravna praksa, 17-18/2019Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo predložitvenega sodišča (prvostopenjskega sodišča v Li?geu, Belgiji) odločilo, da ni skladno s pravico do prostega gibanja delavcev, da dohodka, kot je pokojnina iz Luksemburga, Belgija ne obdavči, vendar pri določitvi davčne stopnje vseeno všteva takšen dohodek v davčno osnovo ter posledično zavezanca prikrajša za del davčnih ugodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Pravni vidiki evtanazije

Patricij Maček, 9.5.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 17-18/2019"Evropskega konsenza glede evtanazije ni, zato Evropsko sodišče za človekove pravice pušča državam glede tega široko polje proste presoje," je v uvodnem nagovoru na simpoziju o evtanaziji, ki je potekal 27. marca 2019 v Dvorani Slovenske matice, povedal vrhovni sodnik Jan Zobec. Ta je dogodek, ki so ga organizirali Pravni inštitut pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, Slovenska Komisija pravnikov in Slovenska matica, tudi povezoval.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Ponižani in razžaljeni funkcionarji, uradniki in javni uslužbenci

dr. Marko Kambič, 9.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Marko Kambič, Pravna praksa, 17-18/2019Naslov knjige, ki ji ne bi škodila skrben lektorski pregled in boljše oblikovanje, obeta zanimivo in zabavno branje. Avtorica dr. Breda Mulec, docentka s področja javne uprave na Fakulteti za državne in evropske študije, je posegla v preteklost z obravnavo še vedno aktualne problematike varstva časti in dobrega imena. Osredotoča se na osebe, zaposlene v državnem oziroma upravnem aparatu, ki so jih razžalili v slovenskem tisku med obema svetovnima vojnama, to je v obdobju Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Ali Olimpijske igre vsaj deloma pripadajo tudi športnikom?

Blaž Tomažin Bolcar, 9.5.2019

Šport in organizacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 17-18/2019Kar za vrednost nepremičnine pomeni njena lokacija, v sponzorstvu predstavlja ekskluzivnost pravic. Samo te kot pravo naložbo prepoznavajo sponzorji, opremljevalci, medijske hiše in drugi partnerji športnih subjektov. Ti zato svoje pravice ustrezno pravno zaščitijo in (bogato) prodajo. V razvitih športnih okoljih namreč prihodki od prodaje medijskih in ostalih komercialnih pravic predstavljajo približno 80 odstotkov letnih prihodkov, pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) celo 95 odstotkov vseh prihodkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Napačno zapisana številka IBAN pri nakazilu prek e-bančništva gre "na račun" stranke

Zoran Skubic, 9.5.2019

Plačilni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 17-18/2019Za vsakogar, ki se še spomni, kako je bilo čakati v dolgih vrstah pred bančnimi okenci za tako vsakdanja opravila, kot je bil polog sredstev ali plačilo položnice, je elektronsko bančništvo precejšnji balzam za potrošniško dušo. Opravilo, ki je svojčas zahtevalo tudi debelo uro, je sedaj mogoče opraviti s par kliki. Vseeno pa v vse bolj digitalnem svetu velja železno pravilo: vse ima svojo ceno, predvsem seveda, če si preveč "komot". Za vsako poenostavitev se tako ali drugače plača. Podobno velja tudi za dejavnost bančništva, kjer se je raven ugodja strank pri nakazovanju denarja dvignila do te mere, da je pravzaprav že resno ogrožena varnost tovrstnih prenosov. Brezstično nakazilo? Seveda. Plačevanje položnic preko mobilnih aplikacij, in to tudi brez ročnega vnosa podatkov? Ni problema. Ali pač? Varnostni mehanizmi namreč niso sami sebi namen. V času vse bolj digitalnega denarja, ki se ti lahko kaj kmalu zmuzne neznano kam na tem planetu, so še toliko bolj pomembne varovalke, ki so na razpolago povprečni stranki. A teh je vse manj, in vse zavoljo hitrosti. Novo pravilo je torej: skrbnost pri plačilnem prometu je vse bolj in bolj na plečih strank samih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Stroški postopka pred ustavnim sodiščem

Luka Vlačić, 9.5.2019

Ustavno sodišče

Luka Vlačić, Pravna praksa, 17-18/2019Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS) že od leta 1994 v prvem odstavku 34. člena določa, da v postopku pred ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če ustavno sodišče ne odloči drugače. V članku predstavljam nedavno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US RS) ter nekatera možna izhodišča za razpravo o ustavnopravnih vidikih trenutne ureditve v postopkih z ustavnimi pritožbami ter pobudami za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Prenos letnega dopusta v naslednje leto

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 9.5.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 17-18/2019Zaposlenih imamo nekaj delavcev, ki v tekočem letu ne izrabijo vsega letnega dopusta. Nekateri zaradi preobilice dela, drugi zaradi bolniških odsotnosti. • Do kdaj morajo ti delavci izrabiti lanski letni dopust?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Žal ne utegnem - ne bo mi uspelo

dr. Nataša Hribar, 9.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 17-18/2019Prvi popraznični kotiček namenjam glagoloma utegniti in uspeti. Izzvala me je študentka z vprašanjem, kako naj uporablja glagol utegniti. Opazila ga je namreč v vlogah, za katere je v svojem maternem jeziku težko poiskala glagolske ustreznice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja

Urša Ravnikar Šurk, 9.5.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2019LEXPERA d.o.o. je 26. in 27. marca organizirala Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja v Portorožu. Udeležili so se ga tako stari kot novi predavatelji s svežimi in zanimivimi temami, v katerih so predstavili novo problematiko ali nadaljevali ter dopolnjevali teme prejšnjega kongresa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Komentar Ustave Republike Slovenije - nov nepogrešljiv pravniški pripomoček

dr. Jadranka Sovdat, 9.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kultura in umetnost

dr. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 17-18/2019Nova univerza je izdala nov, posodobljen Komentar Ustave Republike Slovenije. Uredniški svet, ki ga sestavljajo trije nekdanji predsedniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije, prof. dr. Peter Jambrek, prof. dr. Lovro Šturm in prof. dr. Janez Čebulj, se je odločil, da Komentar poslej izhaja v dveh delih, pri čemer prvi obravnava ustavno materijo z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugi pa z vidika državne ureditve, torej z vidikov dveh osrednjih vsebin vsake sodobne ustave demokratične države. Uredniško delo je poslej zaupano prof. dr. Mateju Avblju, ki je skupaj s številnimi drugimi uglednimi pravnimi strokovnjaki poskrbel za to, da imamo pred seboj spet odlično znanstveno monografijo; tokrat v knjižni in elektronski različici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Šeriatsko pravo (5. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 9.5.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 17-18/2019Ko se je na Bližnjem vzhodu začel širiti islam, tam živeča plemena niso poznala institucionaliziranega vzvoda za razreševanje sporov. Tako je bilo tudi v času delovanja preroka Mohameda, ki je v imenu boga Alaha v posameznih primerih izrekal kazni. Ko se je oblikoval omajadski kalifat, ni bilo delitve oblasti in v rokah kalifa je bila tako vodstvena, upravljavska in sodna funkcija. Institucija sodnika (kadija) se je počasi razvijala v obdobju abasidskega kalifata in v času Osmanskega cesarstva dobila svojo dokončno obliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Obsodba za genocid med sovjetsko okupacijo Litve

Luka Vlačić, 9.5.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 17-18/2019V nedavni zadevi Drėlingas proti Litvi je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločalo, ali so litvanska sodišča pri obsodbi pritožnika za genocid za dejanje, storjeno v času sovjetske okupacije, spoštovala prepoved retroaktivnosti iz 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodbo Velikega senata ESČP v zadevi Vasiliauskas iz leta 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Konkurenca vodi v razvoj, monopol ga zavira

Urša Ravnikar Šurk, 9.5.2019

Višje in visoko šolstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2019Na posvetu z naslovom Od monopola do konkurence, ki je potekal dne 15. aprila v organizaciji Državnega sveta (DS) in Inštituta Nove revije, so se sodelujoči posvetili neurejenosti izvajanja javnih služb. Opozorili so, da bi v Sloveniji moralo prevladati spoštovanje ustave nad političnimi ideološkimi in monopolnimi interesi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Argumenta non sunt numeranda, sed ponderanda

Janez Kranjc, 9.5.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 17-18/2019Rek je nastal na podlagi odlomka iz pisma Plinija Mlajšega Arijanu (Ep. 2, 12). Slovensko bi se glasil: Argumentov se ne sme šteti, temveč (jih je treba) tehtati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Razpisi

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2019 Ur. l. RS, št. 25/19 1. Direktor zavoda - Svet zavoda Splošne bolnišnice Izola, rok je 19. maj. Ur. l. RS, št. 26/19 2. Notarski pomočnik pri notarju Bojanu Podgoršku iz Ljubljane - Notarska zbornica Slovenije, rok je 11. maj. TED
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Kaj z volilnimi okraji ter kako urediti volilne enote in preferenčni glas?

dr. Janez Pogorelec, 9.5.2019

Državni zbor in državni svet

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 17-18/2019Ustavno sodišče (US) je v odločbi U-I-32/15 ugotovilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo, in državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku dveh let po objavi odločbe. S tem je vlado in državni zbor (DZ) postavilo pred politično izjemno težavno nalogo zagotoviti potrebno podporo bodisi za izredno zahtevno spremembo meja volilnih okrajev bodisi za ukinitev volilnih okrajev (in razmislek o številu volilnih enot) in hkratno uvedbo preferenčnega glasu. Zato ni čudno, da se je v reševanje situacije in iskanje ustreznega političnega konsenza za spremembe volilne zakonodaje intenzivno vključil tudi predsednik republike in tako zagotovil hiter odziv stroke, ki je že pripravila zelo kvalitetna strokovna izhodišča za uresničitev odločbe US, pripravljata pa se že tudi delovni osnutek novele Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki bi predvidela ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, ter delovni osnutek novele ZDVEDZ, ki bi kar najbolj izenačila število volivcev v posameznih volilnih okrajih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spodbujanje sovraštva ali nestrpnosti: meja med prekrškom in kaznivim dejanjem

Primož Križnar, 9.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Prekrški

Primož Križnar, Pravna praksa, 17-18/2019Ministrstvo za pravosodje je spomladi leta 2016 predlagalo spremembo prekrškovne zakonodaje, ki bi Policiji omogočala razkritje identitete oseb, ki na spletnih straneh širijo sovražnost in spodbujajo nestrpnost. Ideja ni nova, saj na teoretični ravni sega že v leto 2012. Takrat je bilo mogoče zaslediti najbrž prvo pobudo o dekriminalizaciji sovražnega govora ter njegovem sankcioniranju s prekrški zaradi večje učinkovitosti postopka, ki je pozneje doživela ponovitev leta 2017. Vendar pa vse do danes nimamo odgovora na vprašanje, kje se končajo prekrški in začno kazniva dejanja s tega področja oziroma kaj sploh predstavlja ločnico med tema dvema oblikama kaznivih ravnanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Doktrina drittwirkung v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah

Suzana Pecin, 9.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

Suzana Pecin, Pravna praksa, 17-18/2019Listina EU o temeljnih pravicah je s sprejemom Lizbonske pogodbe postala del zavezujočega primarnega prava. Načeloma velja, da je mogoče pravicam, ki izhajajo iz primarnega prava EU, pripisati naravo neposrednega učinka, vendar je bilo vprašljivo, ali je mogoče enako ugotoviti o naravi človekovih pravic, kot izhajajo iz Listine EU o temeljnih pravicah. Prvi odstavek 51. člena Listine namreč predvideva, da se ta uporablja zgolj za institucije, organe, urade in agencije EU ob spoštovanju načela subsidiarnosti in za države članice, ko te izvajajo pravo EU. Subjektov zasebnega prava Listina EU o temeljnih pravicah ne omenja expressis verbis, kar praviloma pomeni, da ni jasno, ali je mogoče njene določbe uporabiti tudi v zasebnopravnih razmerjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

100 let PF Univerze v Ljubljani

Patricij Maček, 9.5.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 17-18/2019Ob 100. obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani in s tem tudi ustanovitve PF Univerze v Ljubljani je bila na spletnih straneh PF Univerze v Ljubljani vzpostavljena nova spletna podstran z naslovom 100 PF. Na njej bomo - kot je zapisano na spletni podstrani - našli vse informacije, povezane z obeležitvijo obletnice, napovedi aktualnih dogodkov, zanimive predstavitve in povzetke preteklih dogodkov ter vsebine in gradiva, povezana z ustanavljanjem PF Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Odločanje sodišč o dejanskem in pravnem razmerju, ki je zaključena življenjska celota

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Človekove pravice, Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2019Sodba Vrhovnega sodišča št. III Ips 64/2014 z dne 28. oktobra 2015 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

S stoletno obveznico iz krize v krizo

Črt Jakhel, 9.5.2019

JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Črt Jakhel, Pravna praksa, 17-18/2019Argentina je junija 2017 ponudila za 2,75 milijarde USD dolarskih obveznic z dobo poplačila sto let. Tako je postala druga država v Ameriki z aktivnimi stoletnimi obveznicami. Prehitela jo je Mehika, ki je od 2010 dalje takšne obveznice izdala celo večkrat. Le nekaj mesecev za Argentino je Avstrija postala prvi stoletni primer v evroobmočju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Vpogled delodajalca v datoteke in elektronsko pošto zaposlenega

Sonja Strle, 9.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Sonja Strle, Pravna praksa, 17-18/2019Ali ima delodajalec pravno podlago za dostop do podatkov, ki jih zaposleni hrani na svojem službenem računalniku (elektronska pošta, datoteke, obiskane spletne strani)? 1. Dostop delodajalca do elektronske pošte zaposlenega
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Pomen (komentarja) ustave

dr. Matej Avbelj, 9.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 17-18/2019Tudi s temi besedami smo na Novi univerzi v nadvse ugledni družbi predsednikov republike, ustavnega in vrhovnega sodišča pred kratkim izrekli dobrodošlico novi, vsebinsko in oblikovno posodobljeni verziji Komentarja Ustave Republike Slovenije. Gre za besede, ki jih je že zdavnaj v zadevi McCulloch v. Maryland zapisal tedanji predsednik ameriškega Vrhovnega sodišča John Marshall. Z njimi je želel izpostaviti posebnost, pravzaprav edinstvenost ustave v primerjavi z vsemi drugimi pravnimi akti neke države. Želel je poudariti, da je ustava pravni akt, ki ima za ustavno urejeno politično skupnost poseben pomen. Tega se v Sloveniji pogosto premalo zavedamo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 17-18

Leto objave

2019(42) 2005(29) 1997(29) 1996(37)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČ DĐEF G H I J K L M N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov