O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 177)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Prenova notarske tarife

Irena Vovk, 26.4.2012

Odvetništvo in notariat

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Notarji so kot nosilci javne službe soodgovorni za razmere v Sloveniji in morajo tako kot drugi nosilci javnih pooblastil prevzeti del odgovornosti. Glede na splošno gospodarsko krizo je tako realno pričakovanje javnosti, da bi se notarska tarifa v posameznih postavkah znižala, je 19. aprila na srečanju s predsednico Notarske zbornice Slovenije Marjano Tičar Bešter dejal minister za pravosodje dr. Senko Pličanič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Nemo enim potest personam diu ferre, ficta cito in naturam suam recidunt

Janez Kranjc, 26.4.2012

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 16-17/2012Rek je vzet iz Senekovega spisa o dobrosrčnosti (De Clementia I, 1, 6). V slovenskem prevodu bi se glasil "Nihče namreč ne more dolgo nositi maske; kar je hlinjeno, se kmalu vrne v svojo resnično naravo". Seneka je napisal spis o dobrosrčnosti za svojega učenca Nerona, ko je ta leta 54 zasedel cesarski prestol. Komaj sedemnajstletnemu cesarju je poskušal svetovati, kako naj ravna. Skušal ga je prepričati, da je dober le tisti vladar, ki izvršuje svojo oblast zmerno in s prizanesljivostjo ter brzda svoja čustva in častihlepnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

S "supervarčevalnim" zakonom nad socialno državo

dr. Katarina Šoltes, 26.4.2012

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Uprava

dr. Katarina Šoltes, Pravna praksa, 16-17/2012Kafka v Procesu znameniti dialog med jetniškim kaplanom in K. sklene takole: "Ne," je rekel duhovnik, "ne smemo vsega imeti za resnično, to moramo imeti samo za nujno." "Žalostna misel," je rekel K. "S tem postane laž svetovni red." Nenehno poslušamo mantro, da moramo imeti "varčevalne" ukrepe za nujne, ker da sploh nimamo drugih alternativ. Čeprav v resnici niti ne vemo, ali so ti sploh primerni za izhod iz krize, o čemer dvomijo številni ugledni strokovnjaki, in čeprav v resnici vsi vemo, da bodo ti ukrepi zmanjšali ekonomske, socialne in kulturne pravice ter postopoma izvotlili socialno državo. Grčija je žalosten primer take prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

O stičnosti

dr. Nataša Hribar, 26.4.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2012Pred dnevi sem se srečala z nekaj sošolci iz srednje šole. Ker se ukvarjam z jezikom, so seveda padla tudi vprašanja na to temo. Vesela sem, da nekaterim ni vseeno, ali je njihov dopis jezikovno dober ali pa zgolj (delno) sprejemljiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pozitivni aktivizem

dr. Ciril Ribičič, 26.4.2012

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 16-17/2012Ali je mogoče govoriti o pozitivnem aktivizmu ustavnih sodnikov? Tradicionalno se (negativni) sodni aktivizem obravnava kot pristop, ki je nasproten drugi skrajnosti, pretirani zadržanosti in samoomejevanju sodnikov. Pozitivni aktivizem pa je v podobnem razmerju do (negativnega) aktivizma, kot je pozitivna diskriminacija v razmerju do (negativne) diskriminacije. Če je za (negativni) aktivizem značilna samovoljna razlaga ustave, ki ni pravno utemeljena, temveč je politično motivirana, lahko štejemo za pozitivni aktivizem tako ustvarjalno in razvojno razlago ustave, ki je v korist varstva in razvoja človekovih pravic. Ustava bi brez take razlage slej ko prej postala mrtva črka na papirju prav na področju prava človekovih pravic, katerega razvoj ne sme stagnirati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Dogodki - izjave

Irena Vovk, 26.4.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012od 17. do 23. aprila Torek, 17. 4. Zamik regresa. Poslanci so potrdili novelo Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki predvideva zamik izplačila regresa v javnem sektorju za en mesec, in sicer z maja na junij. Regres v podjetjih, ki so v več kot četrtinski lasti države, pa
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Nevidna roka trga

mag. Sandi Kodrič, 26.4.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 16-17/2012Ena od šal gre takole: "Koliko ekonomistov rabimo za zamenjavo žarnice? Nobenega, kajti vsak ekonomist ve, da bo namesto njega to opravila nevidna roka." Na ta dovtip me je spomnilo provokativno retorično vprašanje, ki sem ga zadnjič zasledil na družabnem omrežju Twitter: "Koliko zasebnih simfoničnih orkestrov nam je do zdaj naklonila nevidna roka trga?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Evropa

Irena Vovk, 26.4.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Torek, 17. 4. Zanesljivi statistični podatki. Kakovostni in zanesljivi statistični podatki so še zlasti pomembni zaradi okrepljenega usklajevanja gospodarskih politik, ki je bilo v EU dogovorjeno v preteklem letu. Zato je Evropska komisija predlagala revizijo Uredbe št. 223/2009 o statisti
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 26.4.2012

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Hector Olasolo Essays on International Criminal Justice (Hart Publishing, 2012, 256 strani) Zločini in grozodejstva imajo nedoumljiv in dolgotrajen učinek na katerokoli družbo, v kateri so se dogajali, zato je še zlasti pomembno, da spoznamo, da ti zločini niso neizogibni: zahtevajo
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Policijska uporaba plinskega razpršilca, fizične sile in palice

dr. Miroslav Žaberl, 26.4.2012

Uprava

dr. Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 16-17/2012Fizična sila je vrsta prisilnega sredstva, s katerim se najverjetneje najbolj neposredno deluje na ljudi. Pri tem policist z uporabo lastnega telesa oziroma sile lastnega telesa obvladuje upiranje osebe ali preprečuje njen napad. Gre torej za neposredno fizično soočenje upirajoče se osebe ali napadalca s policistom. Podobno je pri uporabi palice, s tem da pri tej obliki policist za dosego cilja uporabi silo predmeta. Pri uporabi plinskega razpršilca policist s pomočjo utekočinjenega plina deluje na dihalne organe upirajoče se osebe ali osebe, ki napada, in tako doseže izpolnitev policijske naloge. V prispevku odpiram nekatere pravne in dejanske dileme normativne ureditve teh vrst policijskih prisilnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Z dodatnim revizorjevim pregledom nad probleme realnega izkazovanja poslovanja finančnih institucij v času recesije

mag. Mojca Kunšek, 26.4.2012

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 16-17/2012V času finančne krize, ko trg vrednostnih papirjev komaj še deluje, gospodarstvo pa se ukvarja z lastnim preživetjem, je velik izziv realni prikaz poslovanja finančnih institucij. Gospodarska kriza se namreč odraža tudi v poslovanju bank, v odpisih finančnih naložb, ki naj bi jih nadomestila prepogosto omenjena dokapitalizacija bank. Dodatna preverjanja poslovanja bank so tako nujna, vsebino dodatnega revizorjevega pregleda pa določa Sklep o najmanjšem obsegu in vsebini dodatnega revizijskega pregleda glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v bankah in hranilnicah (v nadaljevanju Sklep).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Začetek teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po noveli ZDR-A

mag. Ivan Robnik, 26.4.2012

Delovna razmerja

mag. Ivan Robnik, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) je v petem odstavku 88. člena določal, da mora delodajalec podati (redno) odpoved najpozneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Z novelo ZDR-A, ki je začela veljati konec novembra 2007, je bila ta določba spremenjena tako, da je v zdaj veljavnem šestem odstavku navedenega člena za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz vseh razlogov ohranjen le šestmesečni objektivni rok. Zgolj za primer odpovedi iz krivdnega razloga pa je določeno, da mora delodajalec podati odpoved tudi najpozneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga. Vrhovno sodišče se je do nove opredelitve začetka teka subjektivnega roka prvič opredelilo šele pred nedavnim in ugotovilo, da nova zakonska določba pravzaprav ne spreminja predhodne ureditve začetka teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Še o sodni prodaji nepremičnine za poplačilo bagatelnega dolga

Marta Dominika Jelačin, 26.4.2012

Civilni sodni postopki

Marta-Dominika Jelačin, Pravna praksa, 16-17/2012Ko sem v Pravni praksi, št. 10/2012 in 11/2012, prebirala odzive pravne stroke o izvršbi v člankih Kdo je tu nor, Država ni Shylock, Sapienti sat (za pametnega je dovolj besed) in Izvršba na nepremičnine za poplačilo bagatelnih terjatev, sem imela občutek, da je pravu odbila zadnja ura. Avtorji člankov višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani dr. Vesna Bergant Rakočević, odvetnik v Ljubljani mag. Janez Tekavec, podpredsednica Vrhovnega sodišča RS mag. Nina Betteto in profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič so branili ravnanje sodnice, ki je vodila izvršilni postopek proti dolžniku zaradi izterjave glavnice v višini 124,38 evra, ki se je končal z izvršbo na njegovo hišo. Ti avtorji zagovarjajo pravno ureditev v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), iz katerega malodane izhaja, da je upnik kralj postopka, pred katerim se mora dolžnik braniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Reševanje sporov med operaterji in uporabniki elektronskih komunikacij

Mark Pohar, 26.4.2012

TRGOVINA

Mark Pohar, Pravna praksa, 16-17/2012V PP, št. 13/2012, je bil objavljen članek mag. Boštjana Rejca, v katerem avtor kritično oceni odločitve Upravnega sodišča, povezane s spori med potrošniki in ponudniki elektronskih komunikacij. Pri tem se obregne tudi ob Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK), ki naj bi z zapletenimi postopki načrtno ovirala potrošnike pri učinkovitem varstvu njihovih pravic. To seveda ne drži. Kljub temu namen tega prispevka ni polemizirati o primernosti konkretnih odločitev regulatorja oziroma sodišč, temveč osvetliti problematiko z vidika veljavne zakonske ureditve, ki jo mag. Rejc v svojem članku pušča ob strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

TiS - Telefonski imenik Slovenije

Irena Vovk, 26.4.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012(www.itis.si) Jezik: slovenščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: telefonski imenik, prilagojen za pametne telefone in tablice, telefonski imenik na spletu, interaktivni zemljevid Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Kako naj zapustnikov upnik doseže ločitev zapuščine?

mag. Nana Weber, 26.4.2012

Dedovanje

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 16-17/2012Ločitev zapuščine (separatio bonorum), kot jo opredeljuje 143. člen Zakona o dedovanju (ZD), je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov. Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja lahko ti dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega) premoženja. S tem se dediču onemogoči, da razpolaga s stvarmi in pravicami iz zapuščine, dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev. O ločitvi zapuščine ZD vsebuje zgolj skope tri odstavke v 143. členu, zato v praksi ni vedno jasno, kaj mora narediti upnik zapustnika, da dobi položaj ločitvenega upnika, ki ga varuje omenjena določba ZD.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 26.4.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 16-17/201226. april 1848 - Zdravljica Po ukinitvi cenzure je v Novicah izšla Prešernova Zdravljica. 1994 - Konec apartheida V Južnoafriški republiki so bile prve demokratične volitve, na katerih so lahko volili vsi polnoletni državljani, ne glede na barvo kože. 27. april 1773 - Čajni za
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Ali je etika (lahko) dejavnik odločanja tudi v javni upravi?

dr. Polonca Kovač, 26.4.2012

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 16-17/2012V zadnjem času se dokaj pogosto razpravlja o etiki, odgovornosti in morali tudi v različnih pravnih postopkih, saj kritično družbeno stanje erozije vrednot in virov ter interesni naboji odpirajo nova in nova vprašanja. Pri pravnem odločanju in snovanju javnih politik pa ima posebno vlogo javna uprava. A pogosto je slišati, da naj bi uradniki pač morali samo upoštevati predpis, bolj ali manj mehanistično, saj vrednotenje oziroma določanje javne koristi pri sprejemu predpisa in opredelitvi upravnega razmerja ni v njihovi domeni. Je res tako oziroma do katere mere, se je postavilo tudi vprašanje ob posvetu o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru v organizaciji Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bil organiziran 9. decembra 2011 in na podlagi katerega Komisija pripravlja spomladi 2012 posebno monografijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pravni napovednik

Irena Vovk, 26.4.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Actio Pauliana - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Bistvena značilnost paulijanske tožbe je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku. Ničen pravni posel pa je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, ampak s tožbo za ugotovitev ničnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Dokazno breme v primerih diskriminacije pri zaposlovanju

Katarina Vatovec, 26.4.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 16-17/2012Neizbranemu kandidatu za zaposlitev, ki sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje, navedene v razpisu za prosto delovno mesto, pravo EU ne daje pravice do dostopa do informacije, ali je delodajalec zaposlil drugega kandidata. Tako je odločilo luksemburško Sodišče v nedavno izrečeni sodbi v zadevi Meister in s tem potrdilo svojo sodbo v zadevi Kelly, v kateri je že razlagalo določbo o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije na podlagi spola, starosti oziroma narodnosti. Zaradi ohranitve ravnotežja med tožečo (kandidat) in toženo stranko (delodajalec) v konkretnem sporu pa je Sodišče po zgledu sodbe v zadevi Kelly vendarle relativiziralo svojo odločitev s tem, ko je opozorilo nacionalna sodišča, da v takih sporih preverijo, ali je toženčeva zavrnitev vsakršnega dostopa do informacij upoštevna v okviru dokazovanja dejstev, iz katerih je mogoče sklepati na obstoj diskriminacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pridobivanje podatka o tem, ali je bil pes cepljen

Irena Vovk, 26.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Posameznika je ugriznil neznan pes, ki je bil privezan na klopco, zato je poklical policijo, ki je primer tudi obravnavala. Na urgenci so ga cepili proti tetanusu, proti steklini pa bi se moral cepiti le, če pes ni bil cepljen. Vendar mu ne na policijski postaji ne na veterinarski upravi niso dali zahtevanega podatka o tem, ali je bil pes cepljen proti steklini ali ne, saj naj do tega podatka ne bi bil upravičen. Kje torej lahko posameznik pridobi tak podatek?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Omejitev stikov otroka s priprtim očetom

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Zadeva št. 11.0-3/2011 z dne 8. avgusta 2011 Pobudnik, ki je bil v priporu, je navajal posege v svoje pravice in v pravice svojega otroka. Odkar je v priporu, nima stikov z otrokom. Navajal je, da stikov ni zaradi prepovedi strokovne delavke centra za socialno delo (CSD). CSD je v odgovoru
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Razsojeno

Toni Tovornik, 26.4.2012

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 16-17/2012Sklep o izvršbi na podlagi menice Dolžnik je vložil ugovor zoper sklep o predhodni odredbi zaradi zavarovanja upnikove terjatve, vendar je sodišče prve stopnje ugovor z novim sklepom zavrnilo. Zoper ta sklep se je dolžnik pritožil, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, ter predlagal spremembo tega sklepa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Brezplačen prevoz učencev

Irena Vovk, 26.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o osnovni šoli (ZOsn) v 56. členu določa, da ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole oziroma ne glede na oddaljenost v 1. razredu, v drugih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Ker zakonodaja ne opredeljuje podrobneje postopka podelitve pravice do brezplačnega prevoza, ima osnovna šola možnost, da sama izvaja prevoze otrok, lahko pa se dogovori z lokalno skupnostjo, da ta izbere prevoznika. Če lokalna skupnost želi zagotoviti sredstva za posameznega učenca, ki mu pripada pravica do brezplačnega prevoza, potrebuje seznam otrok posamezne šole (tj. ime in priimek učenca, njegov naslov, okoliš osnovne šole, v katerem otrok prebiva, in razlog, zaradi katerega je upravičen do brezplačnega prevoza), ki so upravičeni do brezplačnega prevoza. Ali je posredovanje vseh teh podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
16-17(48) 15(43) 14(41) 13(45)

Leto objave

< Vsi 2012 April

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEFG H I J K L M NOP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov