O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 17 (od skupaj 17)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Upravičenost pojma nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča

dr. Albin Igličar, 6.12.2012

Stavbe in stavbna zemljišča

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 47/2012S politično revolucijo ne prenehajo veljati vse splošne pravne norme prejšnjega pravnega sistema. Neveljavnost zadene navadno samo ustavne norme in tiste predpise, ki urejajo družbene odnose, ki bistveno nasprotujejo ciljem novega političnega sistema. Druge norme, ki regulirajo odnose med ljudmi, pa novi pravni sistem prevzame od prejšnjega oziroma zagotovi novo osnovo njihovi veljavnosti. Postavitev novega pravnega sistema je vselej zelo zahtevno opravilo, ki ga ni mogoče končati v kratkem času. V Sloveniji je to prvo obdobje trajalo dobrih deset let, ko je bila v osnovi sprejeta nova zakonodaja na ključnih pravnih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Nova meja med nepremičninama A in B v lasti različnih lastnikov

dr. Matjaž Tratnik, 22.11.2012

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 45/2012V izvršilnem postopku sta bili predmet javne dražbe nepremičnina A, ki v naravi predstavlja zemljišče, na katerem stoji stanovanjska hiša, in nepremičnina B, ki v naravi predstavlja funkcionalno zemljišče (dvorišče) k stanovanjski hiši in vinograd. Nepremičnini A in B sta bili prodani različnima kupcema. Ker sta lastnika nepremičnin A in B različni osebi (pred prodajo sta bili v lasti iste osebe), se deli stanovanjske hiše A (strešni napušč, balkon, oporni zid, odtoki meteorne vode, peskolov) zdaj raztezajo na, nad in pod nepremičnino B. • Ali je v tem primeru mogoče uporabiti institut gradnje čez mejo nepremičnine po 47. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in v nepravdnem postopku od sodišča zahtevati, da določi novo mejo med nepremičninama A in B? Kateri institut bi bil torej najprimernejši, da bi lahko lastnik stanovanjske hiše (tj. nepremičnine A) dosegel, da se ne bi več raztezala na, nad in pod nepremičnino B?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Je nujna širitev območij Natura 2000?

mag. Janez Tekavc, 15.11.2012

Varstvo okolja

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 44/2012Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je predstavilo predlog širitve območij Natura 2000. Širitev menda izvira iz zahteve Komisije EU, pri čemer ministrstvo izhaja iz opominov Komisije in predlaga širitev zaradi bojazni, da bo sicer Komisija začela postopke proti Sloveniji. Pa je res tako?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Vpis v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v pravo - identičnost identifikacijskega znaka nepremičnine

Avtor ni naveden, 4.10.2012

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2012Sodba in sklep II Ips 211/2010, 26. julij 2012 (v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Kopru Cp 923/2009) URS - 2. člen ZZK-1 - prvi odstavek 31. člena, 115. člen Ob dobesedni razlagi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 v primerih, ko pride do spremembe identifikatorja po sklenitvi pravnega posla ali pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Od projekta do objekta hitreje?

Mirko Filipović, 27.9.2012

Stavbe in stavbna zemljišča

Mirko Filipović, Pravna praksa, 37/2012Državni zbor je v poletnih mesecih sprejel novelo Zakona o graditvi objektov (ZGO-1D). Menim, da je njeno bistvo zlasti skrajšanje rokov za pridobivanje projektnih pogojev, manjše spremembe pa so glede pridobivanja soglasij. Zanimiva je zlasti vzpostavitev pravne fikcije pri pridobivanju soglasij, ki pa je bila že vzpostavljena v specialnejših zakonih. Novela ZGO-1D, kot je bila sprejeta, ni uredila področnih vprašanj specialnejših zakonov in tako ni prinesla hitrejše pridobitve gradbenega dovoljenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Prehranska varnost ali ZKZ

Andrej Hafner, 20.9.2012

Kmetijska zemljišča

Andrej Hafner, Pravna praksa, 36/2012Najprej želim pojasniti "duh" oziroma namen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). To se mi zdi ključno za njegovo razumevanje in razlago, teoretično gledano pa tudi za iskanje "pravičnosti" v zakonu. Poleg tega pa upam, da bom že v uvodu odgovoril na marsikatero vprašanje, ki jih v svojih člankih izpostavlja Nejc Zemljak. Iz obeh člankov je sicer moč razbrati pozitivno kritiko veljavne ureditve, kljub temu pa se pri branju člankov nisem mogel znebiti občutka, da sta pisana z vidika "investitorskega lobija" in posledično ponujata malo konstruktivnih predlogov za učinkovitejšo zaščito kmetijskih zemljišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč

Avtor ni naveden, 19.7.2012

Kmetijska zemljišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2012Odločba št. U-I-151/11, 5. julij 2012 Odlok o prostorskem redu Občine Braslovče se odpravi v delu, ki se nanaša na širitev poselitvenega območja in na spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, na naslednjih parcelah, povzetih po katastrskem stanju iz leta 20
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄27

Nujne spremembe vrednot družbe

mag. Maša Kovič Dine, 12.7.2012

Varstvo okolja

mag. Maša Kovič-Dine, Pravna praksa, 27/2012V četrtek in petek, 28. in 29. junija 2012, je na PF Univerze v Ljubljani pod organizacijskim vodstvom docentke z iste fakultete dr. Vasilke Sancin potekala prva konferenca o sodobnih izzivih mednarodnega okoljskega prava (First Contemporary Challenges of International Environmental Law Conference). Oblikovana je bila kot interdisciplinarno srečanje, ki je povezalo znanstvenike s posameznih naravoslovnih in tehničnih področij z mednarodnopravnimi strokovnjaki v skupni razpravi in iskanju tehtnih zamisli o novih mednarodnopravnih rešitvah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Pozitivna odločitev pri molku organa? Mogoče, a ne za okoljevarstvena soglasja

mag. Adrijana Viler Kovačič, 5.7.2012

Upravni postopek in upravne takse, Varstvo okolja

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 26/2012V zakonodajnem postopku je sprejem novele Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Ta v cilju pospeševanja izvedbe investicij skrajšuje roke za izdajo soglasij, ki so pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj, hkrati pa dosledno izvršuje obljubo iz Pogodbe za Slovenijo 2012-2015, to je načelo pozitivne odločitve v primeru molka organa. Ne glede na dober namen predloga zakona za hitrejše pridobivanje gradbenega dovoljenja pa velja poudariti, da se določila o skrajševanju rokov in uveljavitev instituta molka organa ne morejo (ne smejo) nanašati na okoljevarstvena soglasja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄24-25

Ali je računalniška aplikacija, ki podpira vlaganje elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov, pravna norma?

Boris Fanin, 21.6.2012

Uprava, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Boris Fanin, Pravna praksa, 24-25/2012Z uveljavitvijo novele Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Pravilnika o zemljiški knjigi se od 1. maja 2011 zemljiškoknjižni predlogi vlagajo elektronsko. To podpira programska oprema informacijskega sistema informatizirane zemljiške knjige, ki jo upravlja Center za informatiko na Vrhovnem sodišču RS. Eden od modulov informacijske podpore je modul za vlaganje elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov. V prispevku bom obravnaval podmodul iz podskupine eZK-opravil 03, št. 031, vpis oblikovanja etažne lastnine - posamezni deli so vpisani v kataster stavb. Modul dopušča dve vrsti predlogov za oblikovanje etažne lastnine, pri čemer zaradi slabe priprave modula v nadaljevanju opisani skupini etažnih lastnikov preprečuje vzpostavitev etažne lastnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Zakaj je odškodnina zaradi spremembe namembnosti neprimerno normativno urejena

Nejc Zemljak, 14.6.2012

Kmetijska zemljišča

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 23/2012Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C) je znova uvedla odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Odškodnina pomeni dodatno dajatev za investitorje pred izdajo gradbenega dovoljenja. Odškodnina je določena v treh členih, vprašanja, ki se pojavljajo glede tega instituta, pa bi zlahka zapolnila krajšo knjigo. Kot kritiko za zdaj še veljavne ureditve sem izpostavil šest razlogov, zakaj je odškodnina zaradi spremembe namembnosti neprimerno normativno urejena. Prav zdaj se je znova odprla razprava o tej odškodnini, podan pa je bil tudi predlog ukinitve tega instituta. Do tega, ali bi ga bilo treba ukiniti, se ne mislim opredeliti, zagotovo pa menim, da potrebuje korenite spremembe, da bi dosegel svoj primarni cilj, to je varovanje kmetijskih zemljišč pred pozidavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Pravno varstvo prodajalca (ponudnika) pri prodaji kmetijskega zemljišča

Franci Krivec, 14.6.2012

Kmetijska zemljišča, Lastnina in druge stvarne pravice

Franci Krivec, Pravna praksa, 23/2012V sodni praksi se je dokončno uveljavilo stališče, da je tudi pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda (v nadaljevanju: kmetijsko zemljišče) po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) prodajna pogodba sklenjena takrat, ko prodajalec (ponudnik), ki je podal javno ponudbo za prodajo, prejme izjavo potencialnega kupca (sprejemnika), da sprejema ponudbo. Ker je prodajna pogodba s sprejemom ponudbe že sklenjena, lahko sprejemnik ponudbe pri upravni enoti vloži vlogo za odobritev pravnega posla tudi, če ne razpolaga s pogodbo v obliki enovite listine, saj za popolnost vloge zadošča sklicevanje na pogodbo, ki jo tvorita skupaj listina o ponudbi in listina o sprejemu ponudbe, s katerima upravna enota že razpolaga. Odobritev pravnega posla je odložni pogoj za veljavnost sklenjenega pravnega posla. Vprašanje, na katerega pa sodna praksa še ni odgovorila (oziroma tega vsaj ni mogoče najti v bazi sodne prakse, dostopni na svetovnem spletu), pa je, ali lahko vlogo za odobritev pravnega posla vloži tudi prodajalec, če bi si kupec (sprejemnik ponudbe) premislil in take vloge ne bi hotel vložiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Sprejemanje občinskih prostorskih aktov

Avtor ni naveden, 8.3.2012

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 9/2012Odločba št. U-I-130/11 z dne 16. februarja 2012 (Ur. l. RS, št. 60/11 in 16/12) Člen 47 Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur, kolikor v določbah pod naslovom "Konkretne določbe" na območju naselja Planinska vas (PI2) načrtuje legalizacijo as
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Neustavno stanje na kategoriziranih občinskih cestah

mag. Matjaž Debelak, 9.2.2012

Urejanje prostora

mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 5/2012Po občinah so še vedno pogosti primeri, ko je neka cesta ali njen del z občinskim odlokom kategorizirana kot javna cesta, iz zemljiškoknjižnega stanja pa izhaja, da je zemljišče, po katerem taka cesta poteka, v zasebni lasti. Gre očitno za še vedno protiustavno ravnanje občin, s katerim te posegajo v lastninsko pravico posameznikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Še o zemljiški knjigi

Mateja Kosirnik, 9.2.2012

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Mateja Kosirnik, Pravna praksa, 5/2012Projekt elektronske zemljiške knjige je bil predstavljen kot instrument, ki ga država na področju zemljiške knjige nujno potrebuje in ki bo bistveno poenostavil delovanje zemljiške knjige, ta pa naj bi postala ljudem dostopnejša. A zgodilo se je ravno nasprotno. Preprosto rečeno, sistem ne deluje, kot bi moral. O tem sta sicer v preteklem letu pisala že mag. Janez Tekavc in Katarina Bradaška, vendar je v praksi prišlo do primerov, ki verjetno ob uvedbi informatizirane zemljiške knjige niso bili predvideni. Pred 1. majem 2011 je bil jasen in pregleden ter povprečnemu človeku tudi razumljiv, danes pa ga lahko v delu, ki se nanaša na plombiranje, ocenim kot veliko napako, ki se nikakor in nikoli ne bi smela zgoditi. Dovolite, da to argumentirano pojasnim. Zgodilo se je namreč, da dejanski lastnik nepremičnine predloga za vpis lastninske pravice ni mogel podati (!) in s tem postati tudi zemljiškoknjižni lastnik. Prijazne referentke na zemljiški knjigi, ki za to niso krive, predloga niso sprejele zato, ker je bila na predmetni nepremičnini plomba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Ugotavljanje katastrskega dohodka

Avtor ni naveden, 9.2.2012

Ustavno sodišče, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2012Prvi do tretji odstavek 154. člena Zakona o dohodnini so bili v neskladju z Ustavo v delu, v katerem so določali, da se v davčne osnove iz prvega oziroma iz tretjega odstavka 71. člena tega zakona všteje povprečen znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj. Odločitev iz prejšnje točke izreka se izvrši tako, da se v davčne osnove iz prvega oziroma iz tretjega odstavka 71. člena Zakona o dohodnini v še nepravnomočno končanih postopkih všteje znesek dejansko prejetih subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj, če je ta znesek nižji od povprečnega zneska subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄1

Spreminjanje prostorskih aktov

Avtor ni naveden, 12.1.2012

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2012Odločba, št. U-I-288/11 z dne 15. decembra 2011 (Ur. l. RS, št. 109/11) Tehnični popravek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šentjernej se odpravi. Tehnični popravek, ki spreminja in dopolnjuje vsebino občinskega prostorskega načrta, in je b
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
47(1) 45(1) 44(1) 38(1)
37(1) 36(1) 28(1) 27(1)
26(1) 24-25(1) 23(2) 9(1)
5(3) 1(1)

Leto objave

< Vsi
2012(17)
> Januar(1) > Februar(3) > Marec(1) > Junij(3) > Julij(3) > September(2) > Oktober(1) > November(2) > December(1)

Področja

< Vsi 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 8.1. UREJANJE PROSTORA 8.2. VARSTVO OKOLJA

Avtorji

ABCĆČD ĐEF GH I JK LMNOPQRSŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov