O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 79)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Novo leto

Matej Tomažin, 20.12.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 49-50/2012V zadnjih dveh oziroma treh tednih se je v slovenskem gospodarskem prostoru zgodilo nekaj, kar smo sicer pričakovali že prej - vendar bolje pozno kot nikoli. Začelo se je pogosteje govoriti o privatizaciji. Ne glede na to, da je to že velikokrat prežvečena tema, je njena notranja vrednost tako velika, da jo je znova in znova smiselno poudariti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Vnovična integracija jadranskega trga

Sandra Gobec, 13.12.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sandra Gobec, Pravna praksa, 48/2012Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 7. in 8. decembra potekala mednarodna konferenca Ponovna integracija jadranskega trga, ki jo je organizirala dr. Janja Hojnik, docentka na PF Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Položaj gospodarskega subjekta v nekaterih posebnih primerih

dr. Miha Juhart, 13.12.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 48/2012Enotna (monistična) ureditev obligacijskih pogodbenih razmerij v našem pravu zmanjšuje pomen delitve pogodbenih obligacijskih razmerij na gospodarske in druge pogodbe. Posebna ureditev za gospodarske pogodbe velja za nekatere posebne položaje, ki v praksi nimajo večjega pomena. Najpomembnejša razlika med gospodarskimi in drugimi pogodbami pa je v dolžini splošnega zastaralnega roka. Splošni zastaralni rok v obligacijskem pravu je pet let (346. člen OZ), za terjatve iz gospodarskih pogodb pa je predpisan poseben triletni zastaralni rok (349. člen OZ). Zato ni presenetljivo, da se vprašanje, ali gre za gospodarsko pogodbo ali ne, v sodni praksi večinoma postavlja v zvezi s trajanjem zastaralnega roka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Kako nas vidijo v tujini

Matej Tomažin, 29.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 46/2012Pred nekaj dnevi sem službeno obiskal evropsko finančno prestolnico - London. V mestu, v katerem nebotičniki sporočajo, da je ekonomska gravitacija na delu, sem imel priložnost ujeti razmišljanje tujih finančnikov o Sloveniji. Pa ni bilo zgolj negativno oziroma pozitivno. Bilo je realistično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - pridobivanje lastnih delnic - posojilo družbe za pridobitev delnic

Avtor ni naveden, 15.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/20121. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti in podredni zahtevek za razveljavitev sklepa skupščine tožene stranke z dne 19. julija 2007, s katerim so delničarji tožene stranke imenovali dva člana njenega nadzornega sveta. Zavrnilo je tudi zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se ugotovi, da je bil na skupščini sprejet njen nasprotni predlog. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo. 2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo ... 4. Revizija ni utemeljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Vpliv obvladujoče družbe v dejanskem koncernu

Til Rozman, 15.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Til Rozman, Pravna praksa, 44/2012Dejanski koncern kot položaj, v katerem sta pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe povezani ena obvladujoča družba in ena ali več odvisnih, a pravno samostojnih družb, predstavlja prima facie očitno potencialno nevarnost ogrozitve lastnih podjetniških interesov odvisne družbe (ter interesov njenih zunanjih delničarjev oziroma družbenikov in upnikov). Gre za realno nevarnost, da ima obvladujoča družba drugačen podjetniški interes kot odvisna družba ter da bo tak interes tudi uveljavila, in sicer na škodo odvisne družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

SDH

Gašper Friškovec Iršič, 15.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gašper Friškovec-Iršič, Pravna praksa, 44/2012"Zdi se, da se ob vsem govorjenju o smernicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o korporativnem upravljanju ter o potrebi tega, da država svoje premoženje upravlja čim bolj kot gospodarske družbe, pozablja, da država ni gospodarska družba, temveč organizacija za zagotavljanje javne koristi." Tako je že na začetku opozoril profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Rajko Pirnat, govornik na srečanju Pravniškega društva Ljubljana, ki je 8. novembra 2012 že tradicionalno potekalo v ljubljanskem City hotelu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

4. točka četrtega odstavka 11. člena

Jože Mencinger, 15.11.2012

Banke in hranilnice

Jože Mencinger, Pravna praksa, 44/2012"Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje uredi pravice za povratni nakup v korist in obveznosti povratnega nakupa na škodo bank in namenskih družb, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, in druge ustrezne oblike udeležbe pri prevzemu tveganj," je zapisano v 4. točki četrtega odstavka 11. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za okrepitev stabilnosti bank.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Neskladnost Slovenskega državnega holdinga z Ustavo

dr. Rajko Pirnat, 8.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 43/2012Državni zbor je 28. septembra 2012 sprejel Zakon o slovenskem državnem holdingu (ZSDH), ki pa še ni bil uveljavljen, ker je Državni svet zahteval vnovično odločanje o njem, po ponovnem sprejetju pa je bila vložena zahteva tretjine poslancev za razpis zakonodajnega referenduma. Pri pisanju tega prispevka izhajam iz besedila tega sprejetega zakona, saj zakon še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Svečka upanja

Matej Tomažin, 8.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 43/2012Konec oktobra je bil pester. Vlagatelji smo lahko spremljali zamenjavo lastništva pri nekaterih podjetjih in tudi nadaljevanje domače politične folklore. Če bi od daleč pogledali, bi lahko rekli, da smo bili v ravnotežju, saj so dobre novice nekako ublažile negativne. Kljub temu pa je občutek čuden.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Posebna in izredna revizija v skladu z ZGD-1

Simon Žgavec, 25.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Simon Žgavec, Pravna praksa, 41-42/20122kol Gospodarsko statusno pravo univ. dipl. pravnik, odvetnik v Ljubljani, Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p., d.o.o., podiplomski študent na PF Univerze v Mariboru Pravici sodnega imenovanja posebnega in izrednega revizorja v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Načelom korporativnega upravljanja sledijo tudi smernice upravljanja nejavnih družb in družinskih podjetij

mag. Mojca Kunšek, 25.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 41-42/2012V poslovnem primežu V začetku poletja je Združenje nadzornikov Slovenije pripravilo Smernice za upravljanje nejavnih družb (v nadaljevanju smernice), ki sledijo smernicam upravljanja javnih družb, kot jih poznamo v sl
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Nova pravila objav podatkov gospodarskih subjektov

mag. Mojca Kunšek, 4.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 38/2012Zadnja novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1G) je med drugim prinesla tudi več sprememb glede objav gospodarskih družb v poslovnem registru in glede javnih objav. Novosti pri prijavi sprememb podatkov podjetnikov V skladu z določbami Zakona o sodnem
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Slovenska borza se prebuja

Matej Tomažin, 4.10.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 38/2012September je prinesel nekaj, česar slovenska borza že dolgo časa ni videla - tj. konkretnejšo rast tečajev slovenskih delnic. Seveda ne vseh, saj je zanimanje predvsem za tista podjetja, ki imajo stabilen denarni tok, poslujejo brez težav, za nameček pa se morebiti omenjajo kot privatizacijske tarče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Eno gnilo jabolko pokvari ves zaboj

mag. Sandi Kodrič, 27.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 37/2012Ameriški kognitivni psiholog Dan Ariely z Univerze Duke, ki je zaslovel s svojim knjižnim prvencem Predvidljivo nerazumni, je v svoji novi knjigi Poštena resnica o nepoštenosti, ki bo kmalu izšla tudi v slovenščini, opisal zanimiv poskus, ki ga je izvedel skupaj s kolegi z Univerze Carnegie Mellon. Zanimal jih je način širjenja neetičnega ravnanja v družbi in postavili so hipotezo, da se ljudje "okužijo" z nepoštenostjo, podobno kot lahko prehlajeni človek svoj prehlad prenese tudi na bližnje osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Začudeni pogledi upnikov glede vprašanja osebne (ne)odgovornost družbenikov izbrisanih družb ostajajo

Katja Vovk, 27.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Katja Vovk, Pravna praksa, 37/2012Polemike v zvezi z Zakonom o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (ZPUOOD) so kljub precejšni beri strokovnih pisanj na to temo še vedno precej živahne. Težave upnikov v praksi, vztrajno ponavljajoča se vprašanja gospodarskih subjektov pri vstopanju v pravno-poslovna razmerja s tem v zvezi in nasprotujoče si pravne rešitve v sodnih odločbah sodišč so me spodbudile k pripravi tega prispevka. Ob seciranju ureditve, ki je obveljala po koncu sage o (ne)potrebnosti instituta osebne odgovornosti družbenikov izbrisanih družb, kot ga je poznal Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), želim opozoriti na težave, ki tarejo upnike v sodnih, predvsem izvršilnih, postopkih. Ti se zdaj, ko je Ustavno sodišče podalo svoje mnenje, ne soočajo samo z vprašljivo pravno varnostjo, temveč še s procesnimi težavami pri nadaljevanju postopkov zoper družbenike izbrisanih družb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Suša in Poplava

dr. Jože Mencinger, 20.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 36/2012Kaj je hujše, suša ali poplava? V ekonomski vedi smo, ko smo imeli še bolj preprosta in zaprta gospodarstva, kot sušo in poplavo obravnavali brezposelnost in inflacijo. Povezava je bila preprosta: zmanjševanje brezposelnosti bi prineslo višjo inflacijo, zmanjševanje inflacije pa višjo brezposelnost. To "ekonomsko zakonitost" kaže Phillipsova krivulja, poimenovana po ekonomistu, ki jo je prvi prikazal s pomočjo empiričnih podatkov. A če je v naravi gotovo, da dež odpravlja sušo, v gospodarstvu ni gotovo, da dviganje cen odpravlja brezposelnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Privatizacija

Matej Tomažin, 13.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 35/2012V času, ko Vlada išče denar, da bo lahko nahranila javno upravo, nakazala vrsto socialnih transferjev, poplačala naraščajoče obresti vse večjega dolga in zagnala nekaj predvidenih investicij, se vse pogosteje pojavlja ideja privatizacije. Kot pri vsaki stvari se je tudi pri tem Slovenija razdelila na dva dela. Eden je za, drugi proti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Podjetniku naklonjene reforme

Jure Mikuž, 6.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jure Mikuž, Pravna praksa, 34/2012Pogosto se sprašujem, od kod izvira neizmerna samozavest Slovencev, da znamo sami narediti vse bolje od drugih narodov in da je kopiranje nujno slaba stvar. Daleč od tega, da bi bil zagovornik "kitajskega" načina kopiranja proizvodov, saj za tako majhen narod, kot smo Slovenci, to niti ni vzdržen poslovni model. Ko pa govorimo o davčnih politikah, o zakonitostih trga dela in podobno, pa že v naši bližnji okolici najdemo nekaj primerov držav, ki so se stvari lotile na načine, iz katerih bi se lahko tudi mi marsikaj naučili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Javne garancije

dr. Miran Jus, 6.9.2012

PRORAČUN, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Miran Jus, Pravna praksa, 34/2012Kljub deklariranemu umiku države iz gospodarstva in javnofinančnim omejitvam, ki vplivajo na zadolževanje in izdajanje poroštev ter drugih jamstev javnopravnih oseb, bodo zaradi pomena javnega sektorja in rizikov, ki so povezani z državo, javnimi podjetji in političnimi, regulativnimi ter makroekonomskimi razmerami, javne garancije ostale pomembne za sklepanje in odvijanje številnih gospodarskih poslov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Osebno sponzorstvo in endorsement

Blaž Bolcar, 6.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Blaž Bolcar, Pravna praksa, 34/2012V slovenski športno-marketinški in športno-pravni praksi prevladuje prepričanje, da gre pri vsakršnem pojavljanju športnika ali estradnika v trženjski komunikaciji podjetja za osebno sponzorstvo. To je sicer povsem mogoče, vendar gre po naravi pravnega posla v večini primerov za endorsement.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Hudodelska podjetja

dr. Aleš Završnik, 6.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 34/2012Odgovornost multinacionalnih korporacij za kršitve mednarodnega prava človekovih pravic, ki "zgolj opravljajo svoj posel in se ne spuščajo v politiko", postaja pereče odsotna bolj kot kdajkoli prej. Po eni strani sta globalizacija in neoliberalno popuščanje pravnega okvira omogočila nabrekanje korporacij, ki presega moč držav. Po Forbsovi lestvici so največje korporacije glede na prodajo, dobiček, sredstva in tržno vrednost v bančništvu (na primer JPMorgan Chase), proizvodnji in distribuciji nafte (na primer Exxon Mobil), avtomobilski industriji (na primer Volkswagen) ter IT (na primer Apple z največjo tržno vrednostjo na
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Pomanjkljivosti novele ZGD-1G glede prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika

Matija Premrl, 30.8.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matija Premrl, Pravna praksa, 33/2012Državni zbor je 18. julija sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) z oznako ZGD-1G. Ta med drugim na novo ureja prenos podjetja samostojnega podjetnika na njegove družinske člane. Menim, da je sprejeta novela v tem delu pomanjkljiva in sporna. Poglejmo si pomanjkljivosti novele in morebitne boljše rešitve pri normiranju prenosa podjetja podjetnika na podjetnika prevzemnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dimnikarska služba in potrebe po novi sistemski ureditvi gospodarskih javnih služb

dr. Breda Mulec, 30.8.2012

Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 33/2012Nova koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandat 2012-2015 določa, da bodo koalicijski partnerji odpravili vse koncesijske omejitve in dovolili konkurenco v panogah, v katerih zdaj število igralcev na trgu neposredno nadzoruje država (notarstvo, dimnikarstvo). V nadaljevanju je zapisano, da bodo bistveno zmanjšali število tistih dejavnosti, za katere je treba pridobiti dovoljenje ali licenco. V dejavnostih, ki bodo ostale regulirane, se kot minimum zaščite porabnika zagotovijo neodvisne informacije o kakovosti, odpravijo minimiziranje cen in obvezne tarife. To je vsekakor spodbudna zaveza, saj so si dosedanje vlade večkrat, a neuspešno prizadevale urediti gospodarske javne službe učinkoviteje in v skladu z zahtevami EU. Na področju dimnikarskih storitev so se oblikovale civilne iniciative, ki si prizadevajo za njihovo liberalizacijo. Po njihovem prepričanju je nesprejemljivo, da si lahko izberemo svojega zdravnika, dimnikarja pa ti izbere država, pa čeprav opravi dimnikar svoje delo nezadovoljivo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Ali lahko obstaja d. o. o. brez lastnika?

mag. Darko Krašovec, 23.8.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

mag. Darko Krašovec, Pravna praksa, 31-32/2012Ne mine teden, da v sredstvih javnega obveščanja ne bi poročali o trgovini z belim blagom. Konkretneje gre za poslovanje podjetij, ki so svoj delček pogače našle na trgih Evropske unije, predvsem Nemčije. Podjetje napoti svoje zaposlene na začasno delo v drugo državo, pri tem pa jim obljublja boljše zaslužke, na koncu pa se izkaže, da je le podjetje, ne pa delavci, imelo boljši zaslužek, saj delavci ne prejmejo plačila ali pa je to nižje od dogovorjenega, prav tako pa tudi "cesar" ostane brez svojega deleža za plačilo davkov in prispevkov za socialna zavarovanja. Po končanem poslu v tujini podjetje tako ali drugače ponikne, preneha obstajati zaradi izbrisa brez likvidacije ali gre v stečaj, pri čemer lastniku ni možno ničesar očitati. Tako krajši konec potegnejo predvsem zaposleni, ki svojih terjatev nikoli ne bodo dobili poravnanih, pa tudi država, saj podjetje prispevkov za socialno varnost in davkov ni plačalo, izterjati pa jih tudi ni mogoče.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(2) 46(1) 44(4)
43(2) 41-42(2) 38(2) 37(2)
36(1) 35(1) 34(4) 33(2)
31-32(1) 29-30(4) 28(1) 27(1)
23(1) 22(5) 21(1) 20(2)
19(2) 18(3) 16-17(3) 15(2)
14(3) 13(2) 12(3) 11(1)
10(4) 9(2) 8(2) 6-7(2)
5(2) 4(1) 3(3) 2(3)
1(1)

Leto objave

< Vsi
2012(79)
> Januar(7) > Februar(5) > Marec(12) > April(10) > Maj(8) > Junij(6) > Julij(6) > Avgust(3) > September(8) > Oktober(4) > November(7) > December(3)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEF G HI J K LM NOP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov