O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Zunajsodno reševanje potrošniških sporov v Sloveniji - med pomanjkljivim, sistemsko zgrešenim in protiustavnim

dr. Aleš Galič, 23.8.2012

TRGOVINA

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 31-32/2012Pravo EU alternativno reševanje potrošniških sporov sicer spodbuja, zahteva pa trenutno le na nekaterih področjih, ki jih pokrivajo posamezne sektorske direktive. Kako je zakonodajalec v Sloveniji prenesel (oziroma poskusil prenesti) zahteve nekaterih od teh direktiv? Ali te izkušnje lahko kaj koristijo? Po sprejemu Direktive o alternativnem reševanju potrošniških sporov (predvidoma še v letu 2012) bo namreč Slovenija dolžna (s predvidenim rokom za implementacijo do leta 2014) splošno zagotoviti ponudbo zunajsodnega reševanja potrošniških sporov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 23.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Izvršitev več zaporednih evropskih nalogov za prijetje za isto osebo

Katarina Vatovec, 23.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 31-32/2012Melvin West je storil kazniva dejanja v več državah članicah Evropske unije. Za njegovo predajo je bilo zaporedoma izdanih več evropskih nalogov za prijetje. Dva sta bila izvršena, pri tretji predaji pa se je zataknilo, ker prva izvršitvena država članica ni dala soglasja za njegovo nadaljnjo predajo. Je njeno soglasje sploh potrebno? Morda morajo soglašati vse države članice, ki so predale to osebo? Ali pa zadošča le soglasje za predajo zadnje izvršitvene države članice? Med tremi mogočimi razlagami pojma "izvršitvena država članica" iz drugega odstavka 28. člena Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami se je drugi senat luksemburškega Sodišča odločil za slednjo. Kadar je torej oseba na podlagi zaporednih evropskih nalogov za prijetje več kot enkrat predana med državami članicami, se za njeno nadaljnjo predajo zahteva soglasje države članice, ki je izvedla zadnjo predajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Višina denarne pomoči za azilante

Špela Kunej, 23.8.2012

Tujci

Špela Kunej, Pravna praksa, 31-32/2012Sodbo nemškega Zveznega ustavnega sodišča, izdano 18. julija 2012, so pravniški krogi upravičeno označili za klofuto zakonodajalcu. Sodišče je namreč ugotovilo, da trenutna ureditev višine denarnih zneskov, ki pripada upravičencem po Zakonu o dajatvah prosilcem za azil (v nadaljevanju: azilni zakon), krši ustavni načeli človekove časti in socialne države. Poleg tega je sodišče do sprejetja novega zakona uvedlo prehodno ureditev, kar stori le redko in izjemoma. Z njo posega sicer le v višino zneskov, in ne v sistematiko zakona, čeprav na več mestih opozarja, da tudi slednja zahteva novo preučitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Domena.eu v domeni sodne prakse Sodišča EU

Zoran Skubic, 23.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 31-32/2012Internetna domena (končnica) .eu je spletna identiteta EU. Gre za specifično domeno najvišje ravni (ang. top-level domain), katere poglavitni cilji so promocija spletne prepoznavnosti EU, večja izbira za uporabnike domenskih imen in spodbuda razvoju elektronskega poslovanja na skupnem trgu. Njeni začetki segajo v leto 2005, že zdaj pa je deveta najpogostejša domena najvišje ravni v svetovnem merilu, od tega peta najbolj priljubljena državna spletna domena in četrta te vrste v Evropi. Slovenija je do danes registrirala skoraj 10.200 domenskih imen .eu, kar je zanemarljivo glede na dejstvo, da je vseh takih domenskih imen skupaj več kot 3,6 milijona. In to kljub dejstvu, da je ta domena najvišje ravni še posebno zanimiva prav za mala in srednje velika podjetja, saj jim zagotavlja vseevropsko spletno identiteto, s tem pa tudi večjo prepoznavnost na evropskih trgih. Zato ne čudi, da si do njene uporabe na različne - tudi nedopustne - načine prizadevajo dokopati tudi poslovni subjekti, ki za tako registracijo ne izpolnjujejo pogojev po Uredbi o izvajanju domene ".eu" in njeni izvedbeni uredbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 23.8.2012

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012Regina Rauxloh Plea Bargaining in National and International Law - A Comparative Study (Routledge, 2012, 296 strani) Kot je zapisala avtorica, je pogajanje o priznanju krivde pravzaprav eden od najpomembnejših institutov sodobnega kazenskega procesnega prava, zato prav nič ne čudi,
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Umazano perilo na madžarskem hramu demokracije

Andreja Tratnik, 23.8.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2012Józef Tatár in Károli Fáber sta 27. februarja 2007 izvedla politični performans s simboličnim pomenom: na madžarski parlament sta obesila (narodovo) umazano perilo kot odziv na politično krizo, v kateri se je (po njunem mnenju) znašla Madžarska ob koncu leta 2006. Akcijo sta napovedala na svoji spletni strani in tako na prizorišče dogodka privabila nekaj novinarjev. Vse skupaj je trajalo le 13 minut. Nato sta prostovoljno odšla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Prve OI na družbenih omrežjih

Blaž Bolcar, 23.8.2012

Šport in organizacije

Blaž Bolcar, Pravna praksa, 31-32/2012Simpozij o poslu v športu, ki ga je 7. avgusta v Londonu gostil Birkbeck Sport Business Center Univerze v Londonu, je ponudil zanimiva predavanja in raziskave o olimpijskem gibanju. Med drugim je razprava tekla o zapuščini olimpijskih iger, družabnih medijih, sponzorstvu olimpijskega gibanja, uporabi športnikov v promocijske namene in televizijskih pravicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Blagi prosvetitelj narodov

Natali Gak, 23.8.2012

Kultura in umetnost

Natali Gak, Pravna praksa, 31-32/2012Del, ki bi obravnavala zgodovino mednarodnega prava, ni veliko, in toliko manj je del, ki bi zgodovino mednarodnega prava obravnavala tako, kot jo Marti Koskenniemi v svojem delu Blagi prosvetitelj narodov (The Gentle Civilizer of Nations), ki je v slovenskem prevodu izšlo pri Založbi Fakultete za družbene vede v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve (Ljubljana, 2012, 544 strani). Gre namreč za pristop, ki - kot pojasnjuje avtor - mednarodno pravo razume in razlaga kot rahločutnost, ki pomeni ideje in ravnanja ter vključuje tudi širše vidike političnih prepričanj, predstav o sebi in družbi, pa tudi strukturne omejitve, v katerih živijo in delajo tisti, ki se poklicno ukvarjajo z mednarodnim pravom. Tu nikakor ne gre za običajno, linearno nizanje zgodovinskih dogodkov, ampak za pripoved o vzponih in padcih mednarodnega prava ter vodilnih strokovnjakih s tega področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Sistematično nasilje nad duševno in telesno prizadetimi osebami ter neprimeren odziv države

Zoran Skubic, 23.8.2012

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 31-32/2012Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v razmeroma obsežni sodbi odločilo, da pristojne hrvaške institucije niso zadostno poskrbele za varstvo oseb z duševno motnjo ali trajno fizično prizadetostjo ter njihovih družinskih članov pred nečlovečnim in ponižujočim ravnanjem v vsakdanjem življenju. Hrvaške oblasti matere in invalidnega sina namreč več kot štiri leta niso uspele ubraniti pred vsakodnevnim nadlegovanjem mladoletnih storilcev, ki je večkrat prešlo v fizično nasilje. Zlasti hrvaška policija je zatrjevala, da je tu nemočna, povsem so odpovedale tudi službe socialnega varstva in šolski sistem. Gre za sistemski problem učinkovitega varstva enega najbolj izpostavljenih segmentov prebivalstva, ki, kot bomo videli, ni akuten samo na Hrvaškem. Zahteva celosten pristop, pri čemer ni ne lahkih ne preprostih rešitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Vsebina PP št.32/2012

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012stran 3 UVODNIK dr. Miro Cerar Modrec ali razbojnik stran 6 VARSTVO POTROŠNIKOV dr. Aleš Galič Zunajsodno reševanje potrošniških sporov v Sloveniji - med pomanjkljivim, sistemsko zgrešenim in protiustavnim stran 9
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Evropa

Irena Vovk, 23.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012Torek, 24. 7. Nerešena vprašanja. Evropska komisija je Portugalsko, Slovenijo, Finsko in Združeno kraljestvo zaprosila za informacije glede izvajanja Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Prošnja za informacije sicer ne pomeni, da se direktiva ne izvaja ustrezno, temveč zgolj, da
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami - ZUOPP-1 (Ur. l. RS, št. 58/11) - velja od 6. avgusta, uporabljati pa se začne 1. septembra 2012. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli - ZOsn-H (Ur. l. RS, št. 8
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Pravni napovednik

Irena Vovk, 23.8.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Mednarodno kazensko sodišče

Irena Vovk, 23.8.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012(www.icc-cpi.info) Jezik: angleščina in francoščina Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: e-koledar obravnav, različni e-dokumenti in poročila, predpisi, video, fotogalerija, lahko jim sledite na Twitterju, YouTubu ipd. Povezava
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 23.8.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 31-32/201225. avgust 1900 - Friedrich Wilhelm Nietzsche Umrl je Friedrich Nietzsche, nemški filozof in klasični filolog. Nacisti so v svoji propagandi pogosto uporabljali njegove izraze, kot na primer nadčlovek in volja do moči, vendar pa Nietzsche nikoli ni bil nacionalist ali antisemit, zato je pov
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Razpisi

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012Ur. l. RS, št. 57/12 1. Okrožni sodnik na Delovnem sodišču v Kopru, Zunanji oddelek v Novi Gorici - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo; rok je 31. avgust. Ur. l. RS, št. 59/12 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Kranju - Sodni svet; rok je 3. september. Ur. l. RS, št. 6
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Kako izgovarjamo prevzeta imena

dr. Nataša Hribar, 23.8.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 31-32/2012Poletje je, naša prestolnica je spet polna tujih študentov in drugih ukaželjnih tujcev, ki so se k nam prišli učit slovenskega jezika. Ta čas vsako leto več kot popestri delo tistih slovenistov, ki se prijavijo tudi za poučevanje tujcev na poletnih tečajih. Naj eno tako prigodo, ki se sicer ni zgodila meni, delim tudi z vami, bralci Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

dogodki - izjave

Irena Vovk, 23.8.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012od 25. julija do 20. avgusta Sreda, 25. 7. Zakonodajni ritem. Poslanci so se odpravili na počitnice, predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant pa je napovedal, da se bo jeseni zakonodajni ritem umiril. Parlament je namreč v prvi polovici leta zasedal na petih rednih in na 17 izrednih s
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Črne gradnje ali črne zgodbe?

Tomaž Pavčnik, 23.8.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2012Ivan Dolac je bil svoje čase mala kamnita vasica, dvesto metrov nižje pa je stal gostinski obrat. Njegov lastnik je bil barba Slavko. Med kamnito vasico in njegovim posestvom sta bili trta in makija. Danes se tam gnetejo apartmaji. Čeprav hišice niso posebej neokusne, celo čisto spodobnega videza so, ta pozidava kazi nekdanjo krajino. Zato imam raje Zavalo, a tudi tam si vsakič znova dopovedujem, da bi morali Hrvati celotno Dalmacijo ali pa vsaj otoke zaščititi kot nacionalni park.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Non est beatus, esse se qui non putat

Janez Kranjc, 23.8.2012

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 31-32/2012Pred seboj imamo navedek neznanega satirika, ki ga navaja Seneka (Ep. mor. ad Luc. I, 9, 21). Po naše bi se glasil "Ni srečen, kdor se nima za srečnega". Seneka ga omenja, ko govori o tem, kaj naj bo modremu človeku pomembno. Omenja stoika Hrisipa, ki je dejal, da moder človek ne pogreša nobene stvari in lahko zato potrebuje mnoge, neumen človek pa ne potrebuje nobene, ker ne zna nobene prav uporabljati. Zato pogreša vse. Resnična modrost je v tem, da znamo vse stvari uporabljati, na nobeno pa se ne navežemo toliko, da bi jo šteli za nujno. V tem smislu naj bi filozof Stilpon, ki je ob zavzetju Megare izgubil vse, "uničevalcu mest" Demetriju odgovoril, da ni izgubil nič, saj nosi vse svoje s seboj: pravičnost, krepost in modrost. Njegov odgovor je postal znamenit v latinski obliki Omnia mea mecum porto (vse svoje nosim s seboj).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Modrec ali razbojnik

dr. Miro Cerar, 23.8.2012

Pravoznanstvo

dr. Miro Cerar, Pravna praksa, 31-32/2012Pravo odraža civilizacijsko stopnjo človeške organizacije. Kot tako je neločljiv del blišča in bede sodobne družbe, ki se po eni strani ne zaveda povsem dobro nekaterih svojih resničnih dosežkov, po drugi strani pa se v svoji ontološki nevednosti pogosto ponaša s praznimi in pravzaprav nepomembnimi stvarmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Prepolni zapori

Irena Vovk, 23.8.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2012Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ter Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) se zavedata problema prenapolnjenosti zaporov, do katerega je prišlo zaradi hitrega naraščanja števila zaprtih oseb, ki se je v zadnjih petnajstih letih podvojilo. S temi besedami sta se državni sekretar Helmut Hartman in generalni direktor URSIKS Dušan Valentinčič 27. julija na novinarski konferenci odzvala na revizijsko poročilo Računskega sodišča RS glede učinkovitosti reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Je evro res večen?

dr. Jože Mencinger, 23.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 31-32/2012Da je evro večen, pravi guverner Evropske centralne banke Mario Draghi. A kaj drugega bi guverner sploh lahko rekel? Profesorji pa v njegovo večnost moramo dvomiti; tudi zaradi poklica. Pri tem se radi sklicujemo na pravilne stare dvome, na napačne enako radi pozabljamo. Res pa je, da v samoumevnih ciklih "ekonomskih zakonitosti" trmasto vztrajanje "pri svojem" zagotavlja, da boš enkrat zagotovo imel prav. Kako hitro, se ne ve, saj so cikli v ekonomski vedi različno dolgi: kakšen traja desetletje ali več, drugi le kakšen teden.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

< Vsi
2012(44)
> Avgust(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEFG H IJK L M NOP QRS ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov