O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 52)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Vsebina PP št.30/2012

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012stran 3 UVODNIK dr. Stane Vlaj In kje je ostal sodnik? stran 6 IZVRŠBA Andrej Ekart Skladnost sklepov o izvršbi COVL z minimalnimi standardi Uredbe o evropskem izvršilnem naslovu stran 9 CIVILNO PROCESNO P
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Posodi avto

Irena Vovk, 26.7.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2012(www.posodiavto.si) Jezik: slovenščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: sledite jim lahko na Google+, Facebooku, Twitterju, blogu Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in splošni e-naslov Oglaševanje: brez ogl
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Vlada rs

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 23. seji (19. julij 2012): - predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016; - izhodišča za pripravo predloga Proračuna RS za leto 2013 in predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 201
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

globus

Dean Zagorac, 26.7.2012

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 29-30/2012Mednarodni organizirani kriminal kot grožnja mednarodni varnosti 16. 7. - Mreže mednarodnega organiziranega kriminala na leto ustvarijo za 720 milijard evrov prometa, v najnovejšem poročilu opozarja Urad Združenih narodov za boj proti drogam in kriminalu. Prihodki, ki jih ustvarijo mednarodne mreže
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Predpisi s področja ekološkega kmetijstva

dr. Franci Avsec, 26.7.2012

Kultura in umetnost

dr. Franci Avsec, Pravna praksa, 29-30/2012Ekološko kmetovanje je poseben način kmetijske pridelave, ki izhaja iz pojmovanja kmetijskega gospodarstva kot organizma (v angleškem jeziku se zato označuje z izrazom organic), temelji na sklenjenih prehranjevalnih verigah oziroma prednostni rabi krajevnih virov in pospešuje samourejevalne procese z biološkimi (živimi organizmi) in ekološkimi sredstvi (raznovrstnost habitatov). Pregleden prikaz ureditve ekološkega kmetijstva po predpisih, ki so jih sprejeli organi Evropske unije in Slovenije, ponuja knjiga Predpisi s področja ekološkega kmetijstva z uvodnimi pojasnili mag. Darje Kropivšek (GV Založba, Ljubljana 2012, 331 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 26.7.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 29-30/201228. julij 1897 - Janko Kersnik Umrl je slovenski pisatelj, pravnik in politik Janko Kersnik. Na Dunaju in v Gradcu je študiral pravo, kasneje delal kot notar, nekaj časa pa je bil tudi deželni poslanec. Njegova najpomembnejša dela so Ciklamen, Agitator, Rošlin in Vrjanko ter Jara gospoda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Izbris, Demos in dejstva

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 26.7.2012

Politične stranke

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 29-30/2012V PP, št. 28/2012, je bilo mogoče prebrati uvodnik Antona Tomažiča, nekdanjega predsednika Zakonodajno-pravne komisije pri Skupščini RS v času osamosvojitve. V dokaj samoinkriminatornem besedilu avtor zapiše, da je bil Demos nekaj najlepšega, kar se je zgodilo slovenskemu narodu. Ne da bi se spuščali v celovito ocenjevanje vloge Demosa, ki bi preseglo namen tega prispevka, lahko z vidika izbrisa (na katerega se uvodnik v svojem bistvu nanaša) s precejšnjo gotovostjo zatrdimo, da je bil Demos nekaj najslabšega, kar se je zgodilo izbrisanim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Razpisi

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Ur. l. RS, št. 53/12 1. Okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo; rok je 30. julij. 2. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Mariboru - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo; rok je 30. julij. 3. Direktor - Center za u
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Poslanska vprašanja in pobude

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012- v zvezi s posodobitvijo informacijskega sistema sodišča (Janko Veber).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Odgovornost Demosa za izbris

mag. Matevž Krivic, 26.7.2012

Politične stranke

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 29-30/2012Ob nenavadni "uvodniški" polemiki v prejšnjih dveh številkah PP najprej, v enem stavku, moj pogled. Za sam izbris (februarja 1992) in priprave nanj (1991) nosi polno odgovornost Demos (njegovo radikalno krilo) in nihče drug - za temu sledeče dvajsetletno sramotno izmikanje popravi storjene krivice pa so odgovorne prav vse naslednje vlade od prve do zadnje: vse "leve" za izmikanje in polovičarstvo, tiste z dr. Radom Bohincem kot notranjim ministrom pa še za precej več, o "prispevku" vseh treh desnih vlad pa je sploh škoda vsake besede.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/201219. julij - zahteva Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih; - zahteva Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije;
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Pravni napovednik

Irena Vovk, 26.7.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Evropa

Irena Vovk, 26.7.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2012Torek, 17. 7. Inflacija. Evrsko območje je junija na letni ravni beležilo 2,4-odstotno inflacijo, v vsej EU pa je bila inflacija 2,6-odstotna, je poročal Eurostat. V Sloveniji je bila inflacija junija na letni ravni 2,4-odstotna (julija lani je bila 1,6-odstotna) in je tako ostala nespreme
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Rejništvo in preživnina

mag. Nada Caharijaz Ferme, 26.7.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 29-30/2012Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, ali drugega zakona, ter je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. Za otroka v rejništvu plačuje država rejnikom rejnino (prvi odstavek 50. člena ZIRD), starši pa so še vedno dolžni prispevati za njegovo preživljanje. Ker zakon tega izrecno ne navaja, se v praksi na tem področju odpira kar nekaj dilem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Rasizem v nogometu - kaj nam lahko pove primer Terry

dr. Vesna Bergant Rakočević, 26.7.2012

Šport in organizacije, Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2012V petek, 13. julija letos, je londonsko okrožno sodišče angleškega nogometaša Johna Terryja oprostilo obtožbe, da je oktobra lani na tekmi angleške lige Premier med moštvoma Queens Park Rangers (QPR) in Chelsea z rasističnimi izrazi žalil igralca QPR Antona Ferdinanda. Ob koncu tekme naj bi med obema igralcema prišlo do konflikta z izmenjavo kretenj in besed, pri čemer naj bi Terry temnopoltemu branilcu QPR med drugim izrekel: "fuck off, fuck off, yeah, yeah and you fucking black cunt, fucking knobhead". Primer je prevzelo tožilstvo, zadeva pa je v Angliji in tudi širše zaradi pomena nogometa, problema rasizma v športu in na splošno ter zvezdniškega statusa obeh vpletenih zbudila veliko pozornosti. Je bil ta petek 13., ko je okrožni sodnik svetnik Howard Riddle Terryja in dubio pro reo oprostil obtožbe, res slab dan za šport?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

O referendumu, Državnem svetu in spremembah Ustave

dr. Drago Zajc, 26.7.2012

Državni zbor in državni svet

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 29-30/2012Ureditev referenduma in vzpostavitev posebnega Državnega sveta ob Državnem zboru sta posebni t. i. ustavni izbiri, ki smo ju sprejeli na začetku slovenske tranzicije, ki je potekala v posebnih okoliščinah, in zapisali v Ustavo - poleg proporcionalnega volilnega sistema z nizkim štiriodstotnim pragom, močnejšo vlogo Državnega zbora v razmerju do vlade (oblikovanje vlade v dveh korakih), pa tudi neposredno izvoljenega predsednika države z manjšimi pristojnostmi. Pri ureditvi referenduma na državni ravni je verjetno šlo za določeno predpostavko (iluzijo) o neposredni demokraciji, ki je veljala v prejšnjem socialističnem sistemu, lahko pa je tudi posledica nekaterih idealističnih predstav o demokraciji zaradi pomanjkanja državotvorne tradicije. Avtorji Ustave so nedvomno hoteli dati državljanom nove samostojne države čim več besede pri njenem upravljanju, misleč, da bo državljanska razsodnost omejevala in preprečevala odločitve političnih in strankarskih elit, zastopanih v parlamentu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Sankcije v primeru kršitve predkupne pravice

Nadija Šuler, 26.7.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Nadija Šuler, Pravna praksa, 29-30/2012Predkupna pravica pomeni omejitev lastninske pravice, ki ima podlago v 37. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in je lahko določena v javnem ali zasebnem interesu. Lahko je dogovorjena s pogodbo (pogodbena predkupna pravica) ali pa predpisana z zakonom (zakonita predkupna pravica). Slednja se bistveno pogosteje pojavlja pri prometu z nepremičninami kot s premičninami. Pogodbeno predkupno pravico v celoti ureja Obligacijski zakonik (OZ), zakonita predkupna pravica pa ni celovito obdelana v nobenem zakonu, temveč po delih v zakonih, ki pokrivajo različna področja, kot bom pojasnila v nadaljevanju. Posebna vrsta predkupne pravice je pravica družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za nakup poslovnega deleža, določena v četrtem odstavku 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Gre za zakonito predkupno pravico, ki pa jo je mogoče izključiti z družbeno pogodbo. Med zakonito in pogodbeno predkupno pravico obstajajo številne razlike, predmet tega prispevka pa so razlike v sankcijah zaradi kršitve te pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Normativni program vlade RS

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Pridobivanje osebnih podatkov od Inšpektorata za delo

Irena Vovk, 26.7.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2012Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zanima, ali sta 271. in 272. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) pravna podlaga za pridobivanje osebnih podatkov iz zapisnika in vse pripadajoče dokumentacije, ki se nanaša na ugotovitve Inšpektorata za delo glede delovnih nezgod. Člena v povezavi z določbami Obligacijskega zakonika (OZ) zavodu dajeta regresno pravico za uveljavljanje povrnitve škode od posameznika ali delodajalca, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izdelava programa razreševanja presežnih delavcev

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Drugi odstavek 96. člena ZDR, ki določa obveznost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev v primeru, če v časovnem obdobju treh mesecev postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev, pride v poštev le takrat, če obveznost izdelave programa ni podana že glede na določbo prvega odstavka 96. člena ZDR.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti zaradi odsotnosti z dela

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Če delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to nedvomno predstavlja hujšo kršitev pogodbene obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnica je bila seznanjena s tem, da od 1. avgusta 2009 nima odobrenega bolniškega staleža, saj se zoper odločbo z dne 13. julija 2009 ni pritožila, zato je ta odločba postala dokončna in s tem ji je bil bolniški stalež zaključen. To pa pomeni, da je bila z dela odsotna, ne da bi za to obstajal opravičljiv, z zakonom določen razlog.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Sprememba delodajalca - prenos gospodarske entitete

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Delovna razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012V obravnavanem primeru je ugotovljeno le, da družba V. d. d. opravlja podobne (ali enake) storitve, kot so se opravljale v ukinjeni enoti tožene stranke, ni pa ugotovljen noben drug kriterij, ki bi kazal na prenos gospodarske entitete oziroma organiziranega skupka virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti. Presoja, da do prenosa dela podjetja ni prišlo, je pravilna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Posredovanje diagnoze sodniku zaradi izostanka z naroka

Irena Vovk, 26.7.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2012Ali lahko sodnica poleg zdravniškega opravičila zahteva še kakšen drug dokument oziroma podatek (na primer podatek o zdravstvenem stanju), ki izkazuje upravičenost stranke ali priče, da izostane z naroka? Sodnica je namreč stranki zagrozila z denarno kaznijo, če se naroka ne udeleži in svoje odsotnosti ne opraviči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Prekrški - zastaranje izvršitve sankcije - uklonilni zapor

Avtor ni naveden, 26.7.2012

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2012Predlog za določitev uklonilnega zapora je dejanje, ki meri na izvršitev sankcije (globe), in ne dejanje, s katerim se je že začela izvrševati pravnomočno izrečena globa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Zadeva HIT: slovensko izvozno usmerjeno igralništvo naletelo na čer

dr. Janja Hojnik, 26.7.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 29-30/2012Oglaševanje tujih igralnic se pod določenimi pogoji lahko prepove, in sicer, če varstvo igralcev tam ni enakovredno, je v zadevi HIT odločilo Sodišče EU. Odločitev neposredno zadeva Slovenijo, saj je družba HIT eden nosilcev slovenskega gospodarstva. Zato toliko bolj preseneča dejstvo, da slovenska vlada ni posredovala v postopku pred Sodiščem EU, če ne iz drugega razloga, pa zato, da bi zagovarjala slovenske standarde varstva igralcev na srečo, o (ne)ustreznosti katerih je bilo v zadevi govora.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

< Vsi
2012(52)
> Julij(52)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐE F G H IJ K LMNOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov