O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Težave pri urejanju zdravstvenega zavarovanja mladoletni osebi

Avtor ni naveden, 19.4.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2012Na Varuha se je obrnil center za socialno delo (CSD) in ga zaprosil za pomoč pri urejanju zdravstvenega zavarovanja za mladoletno osebo. Po navedbah CSD je imela mati mladoletne osebe dovoljenje za začasno bivanje v Republiki Sloveniji. Mladoletna oseba je bila zavarovana po očetu, ki je slovenski državljan in je imel samostojno dejavnost, vendar je zaradi hude nesreče in s tem povezanih zdravstvenih težav moral prenehati opravljati dejavnost. Ker oče ni bil več sposoben plačevati zdravstvenega zavarovanja, je tudi mladoletna oseba, ki se je sicer redno šolala, ostala brez zavarovanja. CSD ni vedel, kako ravnati, zato se je po pomoč obrnil na Varuha.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Kako pohitrimo računalnik

dr. Nataša Hribar, 19.4.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 15/2012Bralka nas je opozorila na pogosto uporabo glagola pohitriti v medijih. Zanima jo, zakaj novinarji vse pogosteje uporabljajo ta glagol ter kaj je narobe z besedama pospešiti in pospešek, ki se bralki zdita ustreznejši oziroma boljši kot pohitriti in hitrost. Najprej naj se na kratko dotaknem samostalnikov hitrost in pospešek. Kolikor se spomnim iz svoje srednješolske fizike, gre v teh dveh primerih za dva povsem različna pojma: hitrost - če vzamemo opredelitev iz SSKJ - je "v časovni enoti opravljena pot"; merimo jo v metrih na sekundo (m/s) oziroma v ustreznih izpeljanih enotah (najpogosteje km/h). Pospešek pa je - spet po opredelitvi iz SSKJ - "povečanje hitrosti na časovno enoto". Hitrost in pospešek sta torej dve povsem različni stvari. Je morda enako z glagoloma pospešiti in pohitriti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Svež veter

Jure Mikuž, 19.4.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jure Mikuž, Pravna praksa, 15/2012Pred dnevi je v Mariboru potekala osrednja podjetniška konferenca v Sloveniji - Podim, na kateri so izbirali domače start-up podjetje leta. Še pomembnejše pa je, da se je v dveh dneh na različnih okroglih mizah zbralo veliko govorcev, ki so osvetlili ključne dejavnike, ki vplivajo na razvoj podjetništva v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Boj za pozornost občinstva

Kranjc Barbara, Cotič Živa, 19.4.2012

Ostalo

Barbara Kranjc, Živa Cotič, Pravna praksa, 15/2012Člani Pravniškega društva Ljubljana so se 11. aprila v ljubljanskem City hotelu sestali na občnem zboru društva. Za predsednico društva je bila vnovič izvoljena Branka Neffat. Poleg predsednice so bili v upravni odbor izvoljeni še dr. Miha Juhart, Maja Hočevar Mihelič, mag. Domen Bizjak, Gregor Krajc, mag. Uroš Škufca in Samo Roš.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Konceptualisti

dr. Aleš Završnik, 19.4.2012

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 15/2012Z letališča Oslo Gardermoen zadnjič že zamujam, zato se samo s podrsavanjem kreditne kartice vkrcam na hitri vlak Flytoget brez kondukterjev, "cashless & ticketless". Močna skandinavska socialna država vodi delodajalce v razvijanje avtomatiziranih okolij, in v Oslu naletimo še na trgovine brez prodajalcev in hotele, ki sprejemajo le online rezervacije in poslujejo "na daljavo" s kodami za električne ključavnice (za pomoč se na telefon oglaša operater iz Indije). Zaposlitev je dražja od avtomatizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

dogodki - izjave

Irena Vovk, 19.4.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2012od 10. do 16. aprila Torek, 10. 4. Fiskalno pravilo. Člani ustavne komisije so potrdili sklep (osemnajst za, eden se je vzdržal), da naj se na načelni ravni v Ustavo vnese fiskalno pravilo o uravnoteženih javnih financah, ki naj omeji dolgoročno zadolženost države. Hkrati pa so potrdili t
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Evropa

Irena Vovk, 19.4.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2012Sreda, 11. 4. Pranje denarja. Poročilo o izvajanju tretje direktive o preprečevanju pranja denarja, ki je del rednega postopka pregleda Evropske komisije, analizira, kako so se do zdaj uporabljali različni zakonodajni elementi in kje bi bile potrebne spremembe zakonodaje. Pri tem pa niso o
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 19.4.2012

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2012Daniel Zimmer (ur.)The Goals of Competition Law (Edward Elgar Publishing, 2012, 520 strani) Področje konkurence je v zadnjih letih doživelo precejšen razvoj, posledica tega pa je tudi povečana vloga zasebnopravnega uveljavljanja konkurence in s tem vloga nacionalnih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Ekipa PF Univerza v Ljubljani znova med najboljšimi

dr. Vasilka Sancin, 19.4.2012

Ostalo

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 15/2012Ekipa PF Univerze v Ljubljani, ki so jo zastopali študentje Marjana Garzarolli, Jakob Ivančič, Petra Komel in Svit Senković pod mentorstvom avtorice tega prispevka, se je vnovič odlično odrezala na študentskem tekmovanju iz mednarodnega prava Phillip C. Jessup International Law Moot Court Competition, ki je potekalo med 25. in 31. marcem 2012 v Washingtonu, ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Po poteh demokracije, pravne države in varstva človekovih pravic

Nejc Brezovar, 19.4.2012

Ostalo

Nejc Brezovar, Pravna praksa, 15/2012Konec marca (od 20. do 23.) je vnovič napočil čas za tradicionalno, letos že 14. ekskurzijo študentov PF Univerze v Ljubljani v Strasbourg pod strokovnim vodstvom dr. Cirila Ribičiča. Ekskurzije, katere namen je spoznavanje delovanja institucij mednarodne organizacije Sveta Evrope in Evropske unije, se vsako leto udeleži več deset (včasih celo do sto) študentov PF, ki si želijo v okviru predmetov pravo Sveta Evrope in evropsko pravo človekovih pravic obiskati to srednjeveško mesto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Ali je za izračun bruto ali neto prikrajšanja res potreben strokovnjak ali izvedenec

dr. Jernej Podlipnik, 19.4.2012

Delovna razmerja

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 15/2012V PP, št. 14/2012, je Srečko Lavrenčič objavil zanimiv članek o oblikovanju tožbenih zahtevkov oziroma sodbenih izrekov pri plačah. Z njegovimi ugotovitvami, da se morajo taki zahtevki oziroma izreki oblikovati na način, kot sta se glede plače delavec in delodajalec dogovorila v pogodbi o zaposlitvi, se je mogoče v celoti strinjati. Enako velja za oblikovanje zahtevka oziroma izreka za plačilo zamudnih obresti od prikrajšanja. Presenetil pa me je zadnji stavek njegovega prispevka: "Za izračun bruto ali neto prikrajšanja pa bo verjetno treba pritegniti ustreznega strokovnjaka ali izvedenca."
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Od nerazumevanja do dobrih praks

mag. Nana Weber, 19.4.2012

Civilni sodni postopki

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 15/2012>"Kadar se v različnih pravnih postopkih obravnavajo zahtevki iz istega škodnega dogodka, je splošno sprejeto stališče, da sodišče, ki odloča o posameznem zahtevku, ni vezano na stališča, ki jih je pri odločanju o drugem zahtevku iz istega škodnega dogodka zavzelo drugo sodišče," je na jubilejnih X. Dnevih civilnega in gospodarskega prava v Portorožu opozorila profesorica na PF Univerze v Ljubljani dr. Dragica Wedam Lukić in poudarila, da mora to veljati tudi, če je sodišče v enem od postopkov odločilo z vmesno sodbo. Izrek sodbe, v kateri je ugotovitev, da je toženec odškodninsko odgovoren, se prepogosto še vedno napačno pojavlja na prvi stopnji. Pravilen izrek bi se namreč moral glasiti: "Ugotovi se, da je tožbeni zahtevek v znesku X evrov po temelju utemeljen."
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Vsebina PP št.15/2012

Avtor ni naveden, 19.4.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2012stran 3 UVODNIK dr. Jože Mencinger Kaj je narobe z "zlatim pravilom"? stran 6 VARSTVO POTROŠNIKOV dr. Janja Hojnik Na planincah, auf der Alm ali sur les alpages - koga dejansko zavajamo in koga ščitimo? stran 9
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Vzporedni bančni sistem - so temelji za novo finančno krizo že postavljeni?

Peter Merc, 19.4.2012

Banke, zavodi

Peter Merc, Pravna praksa, 15/2012Vsakič znova se potrjuje nenapisano pravilo, da se kapital pretaka z dobro reguliranih trgov na trge s pomanjkljivim nadzorom in regulacijo. Regulatorna arbitraža je posledica dejstva, da so banke in druge finančne institucije z razvitih trgov vedno korak pred regulatorji, to pa kapitalu omogoča uspešen beg izpod njihovega nadzora. Nič kaj drugače ni na finančnih trgih danes. Vsa pozornost regulatorjev se usmerja v reforme bančnega sektorja, predvsem v krepitev kapitala bank in zagotavljanje njihove likvidnosti, kreditna dejavnost pa se vse bolj širi zunaj bančnega sistema ter se tako izogiba nadzoru in regulaciji, ki veljata za tradicionalni bančni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 19.4.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2012je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Uredba o evidencah na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora (Ur. l. RS, št. 24/12) - veljati začne 14. aprila, uporabljati pa se začne 30. maja 2012. 2. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Težave pri uporabi konvencij Uncitrala s področja mednarodne prodaje blaga

Peter Rižnik, 19.4.2012

Obligacije

Peter Rižnik, Pravna praksa, 15/2012Konvencija o pogodbah o mednarodni prodaji blaga iz leta 1980 (CISG) in Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga (Konvencija) iz leta 1974 sta kot ratificirani mednarodni pogodbi na podlagi 8. člena Ustave del veljavnega prava v Sloveniji že več let. Vendar pa uporaba teh dveh konvencij Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (Uncitral) v praksi še vedno povzroča nemalo težav. Stranke pogosto ne vedo, da se uporabljata za presojo njihovih razmerij iz prodajne pogodbe, hkrati pa tudi sodišča spore, ki izvirajo iz mednarodne prodajne pogodbe, pogosto presojajo po pravu, namenjenem "domačim" pogodbam, kar je kot napačna uporaba materialnega prava lahko pritožbeni razlog po 341. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Poslanska vprašanja in pobude

Avtor ni naveden, 19.4.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2012- v zvezi s predvidenimi spremembami na področju družinskega varstva (Barbara Žgajner Tavš); - v zvezi z varčevalnimi ukrepi v šolstvu (Jožef Kavtičnik); - v zvezi s sklepom Vlade glede prepovedi sklepanja avtorskih pogodb (Tamara Vonta); - v zvezi z varčevalnimi ukrepi (Alenka Bratušek); - v
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

globus

Dean Zagorac, 19.4.2012

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 15/2012Dostop ameriške davčne inšpekcije do švicarskih računov še naprej omejen 11. 4. - Oblastem ni dovoljeno predati podatkov o komitentu banke Credit Suisse ameriški davčni upravi, je odločilo švicarsko Zvezno upravno sodišče. Ameriška davčna uprava je zaprosila za informacijo o komitentu zgolj na podl
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Na planincah, auf der Alm ali sur les alpages - koga dejansko zavajamo in koga ščitimo?

dr. Janja Hojnik, 19.4.2012

TRGOVINA

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 15/2012Prispevek komentira nedavni spor glede oglaševalske kampanje jogurtov Na planincah, ki jo izvaja družba Danone, v luči pravil EU o prostem pretoku blaga. V tem okviru presojam, ali gre za (s pravom prepovedano) škodovanje potrošnikom ali le za dobro marketinško potezo francoskega podjetja s podružnico v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Kazenski zakonik z novelama KZ-1A in KZ-1B

dr. Liljana Selinšek, 19.4.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Lilijana Selinšek, Pravna praksa, 15/2012Pri GV Založbi (Ljubljana 2012) je pred kratkim izšel Kazenski zakonik z novelama KZ-1A in KZ-1B, in sicer v dveh različicah. Prva različica (324 strani) vsebuje zakonsko besedilo z vidnimi spremembami, ki so bile v KZ-1 vnesene z novelama A in B, ter obširnim stvarnim kazalom, ki ga je pripravil mag. Ciril Keršmanc. V drugi različici (538 strani) pa so dodana še razširjena uvodna pojasnila obeh novel KZ-1, ki sta jih pripravila dr. Matjaž Ambrož in Hinko Jenull.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Društvo za nenasilno komunikacijo

Irena Vovk, 19.4.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2012(www.drustvo-dnk.si) Jezik: slovenščina in angleščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: sledite jim lahko na Facebooku, različne e-publikacije Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in splošni e-naslovi Oglaševanje:
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Fiskalni pakt - večni prisilni jopič?

Igor Vuksanović, 19.4.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 15/2012Glede vsebinskih značilnosti Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (v nadaljevanju Fiskalni pakt) je težko kaj dodati poglobljeni obravnavi dr. Matjaža Nahtigala. Dr. Nahtigal je podrobno pojasnil, da: (a) nova pravila odločilno posegajo v preostali del fiskalne suverenosti držav članic Evropske unije, ne da bi se to nadomestilo z novimi skupnimi razvojnimi, izobraževalnimi in socialnimi politikami; (b) lahko ostri varčevalni ukrepi še poglobijo recesijo in poslabšajo javnofinančno stanje; (c) zlato pravilo dolgoročno vodi do prenizkih ravni javnega dolga in je preveč restriktivno; (č) se omejujejo povsem koristne javne investicije, saj naj bi bil javni dolg slab sam po sebi; (d) ni mogoče povsem natančno razmejiti strukturnih od cikličnih sestavin primanjkljaja; (e) javni dolg ni vzrok, ampak posledica gospodarske krize; (f) ideja zgolj na varčevanju temelječe rasti je napačna in v praksi ne deluje; (g) zlatega pravila ne poznajo nekatere vodilne kapitalistične države; (h) gospodinjske logike ne gre preprosto prenesti v nacionalna gospodarstva; je javni dolg eden od instrumentov družbenega razvoja in lahko pomaga h gospodarski rasti, seveda le ob primerni razvojni strategiji; (j) se pri sprejemanju Fiskalnega pakta porajajo dvomi o demokratični legitimnosti; (k) imajo ostri varčevalni ukrepi obratne redistributivne učinke; (l) se ekonomskih doktrin ne zapisuje v Ustavo in (m) Fiskalni pakt onemogoča iniciativo in razvojne pobude na nižjih ravneh, prav tako zagotavljanje doseženih socialnih standardov, in oži uresničevanje ustavne demokracije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

VlADA RS

Avtor ni naveden, 19.4.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 10. seji (12. april 2012): - predlog zakona za uravnoteženje javnih financ; - Nacionalni reformni program 2012-2013; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu; - o usmeritvah glede ravnanja resornih ministrov in
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Uredba o pristojnosti in pravu v preživninskih zadevah

Irena Vovk, 19.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2012Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-251/2011/2, 5. december 2011 Svet Evropske unije je zaradi lažjega in hitrejšega reševanja čezmejnih sporov v zvezi s preživninskimi zahtevki sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izv
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Pridobitev vzorca tkiva umrlega za test očetovstva

Irena Vovk, 19.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2012V zapuščinskem postopku se je k dedovanju priglasila oseba, ki zatrjuje, da je zapustnikova hči. Očetovstvo dokazuje z izvedeniškim mnenjem (analizo DNK), ki ga je naročila pri Medicinski fakulteti v Ljubljani. Slednja je za potrebe analize od Splošne bolnišnice Celje pridobila biološki material zapustnika (pridobili so parafinska bloka, ki pripadata zapustniku). Posredovanje biološkega materiala je bilo opravljeno brez sodne odredbe ali odredbe drugega pristojnega organa. Ali gre v tem primeru za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 15

Leto objave

< Vsi
2012(43)
> April(43)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEFG H I J K LM NOP QR S Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov