O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Čarovnice

Hinko Jenull, 20.9.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36/2012"Če stori kdo ljudem s čarovništvom škodo ali kvar, naj se kaznuje od življenja na smrt in naj se taka kazen opravi z ognjem ..." (109. člen Constitutio Criminalis Carolina, 1532) Ovadbarstvo se širi prek vseh razumnih meja. Ovadbe so postale
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Aktualno iz zakonodaje

mag. Jasmina Cigrovski, 20.9.2012

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 36/2012Pregled slovenske zakonodaje Vzdrževanje državnih cest Nova Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest nadomešča staro uredbo iz leta 1998 in v skladu z Zakonom o cestah (ZCes-1) ureja
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Zbiranje podpisov občanov za namen vložitve peticije pri županu občine

Irena Vovk, 20.9.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2012Občani želijo zbirati podpise za peticijo za odpravo arhitektonske ovire v občini, nasloviti pa jo želijo na župana. Katere osebne podatke je dopustno zbirati? Ali mora občina dati dovoljenje za zbiranje podpisov za peticijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Za varno hrano

Irena Vovk, 20.9.2012

Upravni postopek in upravne takse

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2012Vlada je konec avgusta z dvomesečno zamudo sprejela predlog novel nekaterih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin, s katerim bo spremenila in dopolnila enajst drugih zakonov s teh področij. To pa bo podlaga za ustanovitev Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki naj bi začela delovati 1. januarja 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Datum in ura

dr. Nataša Hribar, 20.9.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2012V prejšnjem kotičku sem vas spomnila, kako pravilno oblikovati uradni dopis. Tokrat se bom dotaknila najpogostejših napak pri navajanju datuma in ure, nato pa pokazala, kateri zapisi so pravilni. Začnimo z datumom. Najpogostejši napaki, ki ju opažam v zvezi z zapisovanjem datuma, sta pisanje brez
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Zaščita plačil podizvajalcem v ZDA in Franciji

Friedl Andrej, Knez Igor, 20.9.2012

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 36/2012Ob ocenah iz prakse, da je slovenska posebnost neplačevanja podizvajalcev predvsem posledica gospodarskega kriminala, se velja ozreti po nekaterih državah, ki visoko poslovno moralo spodbujajo tudi z izvirnejšimi pravnimi varovalkami. Ogledali si bomo ameriški in francoski koncept zaščite plačil podizvajalcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Upravičeni predlagatelji postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL

mag. Urška Klakočar Zupančič, 20.9.2012

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 36/2012O Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) sem v preteklosti precej pisala, po pospešitvi reševanja teh zadev pa z veseljem ugotavljam, da se je začela oblikovati tudi sodna praksa. Več zadnjih odločb pritožbenega sodišča se nanaša predvsem na aktivno procesno legitimacijo oziroma upravičenje za vložitev predloga za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Evropska unija kot zveza nacionalnih držav

dr. Matej Avbelj, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 36/2012Zdaj gre zares. Čas je za nov pristop k evropski integraciji. Napočil je čas za odločilen dogovor. Dovolj je bilo mencanja, polovičarstva, stiskov desnih rok s figami v žepu na levici. Čas je, da prerastemo suigeneričnost Evropske unije in se končno odločimo, kdo smo in kam gremo skupaj. Tako je govoril predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso v svojem tradicionalnem nagovoru o stanju Unije Evropskemu parlamentu. V njem je bolj jasno kot kadarkoli prej poudaril, da je obstoječe stanje nevzdržno. Da živimo v realnosti, ki pa ni več realistična. Za prelom z obstoječim stanjem je ponudil nekaj konkretnih političnih in pravnih ukrepov, toda najbolj utegne odmevati njegov poziv h konceptualnemu prelomu. Barroso se je jasno opredelil za Evropsko unijo kot zvezo nacionalnih držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Kazniva dejanja zoper gospodarstvo po noveli KZ-1B (2. del)

dr. Liljana Selinšek, 20.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Lilijana Selinšek, Pravna praksa, 36/2012Liljana Selinšek,dr. pravnih znanosti, docentka za kazensko pravo, namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije V Pravni praksi, št. 35/2012, je objavljen prvi del analize sprememb v opisih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, ki jih je prinesel Zakon o spremembah in d
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

dogodki - izjave

Irena Vovk, 20.9.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2012od 11. do 17. septembra Torek, 11. 9. Slovenska manjšina. Slovenska manjšina v Italiji je po dveh letih dogovarjanja pri italijanski vladi dobila stalno omizje, na katerem si bo lahko neposredno v Rimu prizadevala za reševanje odprtih vprašanj. Italijanska vlada je omizje z dekretom ustanov
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Posredovanje obdukcijskega poročila odvetniku

Irena Vovk, 20.9.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2012Zdravstveni dom je od odvetnika, ki zastopa soprogo pokojnega, prejel zahtevo za izdajo kopije obdukcijskega poročila. V zahtevi (skliceval se je na 10. člen Zakona o odvetništvu) je navedel, da ga potrebujejo za uveljavljanje odškodnine pri zavarovalnici zaradi škode, ki jo je zaradi smrti pretrpela soproga pokojnega. Ali zdravstveni dom lahko odvetniku posreduje obdukcijsko poročilo pokojnega?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Oblikovanje oddelkov v osnovni šoli

Avtor ni naveden, 20.9.2012

Osnovno šolstvo

Sodelavka Pravnap, Pravna praksa, 36/2012V prvi razred osnovne šole je vpisanih 27 otrok, med njimi tudi dva učenca s posebnimi potrebami, ki imata to določeno v odločbi o usmeritvi. • Ali mora osnovna šola za oblikovanje dodatnega oddelka res pridobiti soglasje ministra, pristojnega za šolstvo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Odmera dohodnine - povprečenje

Avtor ni naveden, 20.9.2012

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2012Odločba US RS, št. U-I-76/11, 14. junij 2012 Prvi stavek prvega odstavka 120. člena Zakona o dohodnini ni v neskladju z Ustavo. Ureditvi, po kateri se lahko ugodneje odmeri dohodnina le za dohodke iz delovnega razmerja, prejete na podlagi sodne odločbe za
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Razsojeno

Toni Tovornik, 20.9.2012

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 36/2012Pravica do nadomestila med brezposelnostjo za direktorja podjetja Tožnik (direktor in edini družbenik družbe G., d.o.o.) je vložil tožbeni zahtevek za odpravo odločb Zavoda RS za zaposlovanje in ministrstva, ki mu ne priznavata pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Kako obiti neplodnost

mag. Nana Weber, 20.9.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 36/2012Neplodni pari lahko postanejo starši na podlagi postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) ali posvojitvijo. Nadomestno materinstvo sicer ni prepovedano, vendar je zaradi prepovedi biomedicinske pomoči pri njegovi izvedbi v praksi neizvedljivo. Primerjava teh institutov pokaže pomembne razlike med njimi, ki ne upravičujejo prepovedi nadomestnega materinstva. Menim, da bi moral zakonodajalec sprejeti ustrezne določbe in pomagati neplodnim parom z dodatno možnostjo, da postanejo starši.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Davčna ureditev prejemkov prostovoljcev sledi ureditvi prostovoljnega dela

mag. Mojca Kunšek, 20.9.2012

Davki občanov in dohodnina

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 36/2012Čeprav se prostovoljno delo izvaja ves čas, z njim se v svojem življenju pravzaprav sreča vsakdo, so bile šele lani - z Zakonom o prostovoljstvu (ZProst) - vzpostavljene pravne norme njegovega delovanja. Neustrezno pa so obravnavani tudi prejemki prostovoljcev, ki so ne glede na izvor in vrsto dela, zaradi katerega je prostovoljec prejemek prejel, obravnavni in obdavčeni kot drugi dohodki. Predlog novele Zakona o dohodnini (ZDoh-2K), ki naj bi začel veljati 1. januarja 2013, naj bi med drugim prejemke prostovoljcev ustrezno davčno umestil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Po kazni kazen?

Andreja Tratnik, 20.9.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 36/2012Kazensko pravo je odziv države na nekatera najhujša ravnanja njenih prebivalcev, ki rušijo družbeno sožitje. Kazniva dejanja in kazni zanje so opredeljena v kazenskem zakoniku. Po vnaprej predpisanem postopku sodišča ugotovijo, ali je obdolžena oseba zares kriva storitve katerega od njih. In če je, jo kaznujejo. Do tod vse lepo in prav. Toda kaj pa potem? Kaj narediti s storilcem, ko je enkrat zaprt? Katere cilje zasleduje kazen? Je kazen zgolj moralna obsodba storilčevega ravnanja, "civilizirana" oblika maščevanja, ali pa nemara zasleduje tudi rehabilitacijske in resocializacijske cilje? Kaj storiti po tem, ko se kazen izteče, storilec pa se ne spremeni prav dosti (pogosto se njegovo stanje žal še poslabša)? Ponovimo "vajo"? Nemčija je vse do leta 2004 storilce kaznivih dejanj - tudi najhujših - po prestani kazni in po ugotovitvi, da njihova nastanitev v psihiatrični bolnišnici ni več smiselna oziroma potrebna (ali pa to nikoli ni bila), izpustila na prostost. Julija 2004 pa so sprejeli poseben zakon (Gesetz zur Einführung der nachträchtlichen Sicherungsverwahrung), s katerim so omogočili retroaktivno določitev možnosti preventivnega pridržanja oseb, ki so družbi tudi po prestani zaporni kazni še vedno tako nevarne, da se jih ne sme osvoboditi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Dopustnost uporabe nacionalnega prava pri pridobivanju dokazov v drugi državi članici

mag. Judita Dolžan, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 36/2012V zadevi Lippens proti Kortekaasu in drugim je Sodišče odločalo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago prvega odstavka 1. člena Uredbe o pridobivanju dokazov. Nizozemskemu sodišču se je namreč postavilo vprašanje, ali mora pristojno sodišče države članice, ki želi kot pričo zaslišati stranko, ki prebiva v drugi državi članici, za tako zaslišanje vselej uporabiti načine pridobitve dokazov, kot so določeni v Uredbi, ali pa lahko to sodišče za zaslišanje uporabi pravo svoje države članice, stranko povabi k sebi in jo zasliši v skladu s tem pravom. Prvič je bilo tako postavljeno vprašanje, ali Uredba ureja pridobivanje dokazov v drugi državi članici izključno in izčrpno ali pa je dopustno priti do dokazov tudi na drug način.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Evolutivna teorija razvoja prava

dr. Tilen Štajnpihler, 20.9.2012

Kultura in umetnost

dr. Tilen Štajnpihler, Pravna praksa, 36/2012"Pravo namreč ni nekaj, kar bi se dalo ujeti samo v statične določbe posameznih zakonov in zakonikov. Če je družba kot celota gibanje in proces, potem je, jasno, pravo kot njen imunski sistem tudi gibanje in proces: odvijati se mora hitro in sproti. In v imenu tiste logike, ki je - pravičnost." Tako je pred leti zapisal Boštjan M. Zupančič in zdi se, da njegove besede še vedno odmevajo v slovenskem pravnem prostoru. Med drugim tudi v Evolutivni teoriji razvoja prava dr. Anžeta Erbežnika (GV Založba, Ljubljana 2012, 250 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

(Ne)izvršitev evropskega naloga za prijetje - meje diskrecije držav članic

Zoran Skubic, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2012Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje opredeljuje ta nalog kot sodno odločbo, ki jo izda posamezna država članica (država odreditve) ter jo posreduje z namenom prijetja in predaje konkretne osebe drugi državi članici (država izvršitve) z namenom, da se zoper to osebo po predaji v državi odreditve izvede kazenski postopek ali izvrši kazen zapora ali kak drug ukrep, vezan na odvzem prostosti. Države članice so na podlagi načela medsebojnega priznavanja odločb načeloma zavezane izvršiti vsak nalog za prijetje, (redke) izjeme od tega načela so taksativno določene, pri čemer članice pri opredelitvi teh izjem uživajo nekaj diskrecije. Tako tudi v primeru, če je nalog izdan zaradi izvršitve kazni zoper osebo, ki je v državi izvršitve, a je hkrati tudi njen državljan ali (kvalificiran) prebivalec. Toda kaj se zgodi, če država članica to diskrecijo preseže in nepravilno (samovoljno) implementira ožjo izjemo od tiste, predvidene v Okvirnem sklepu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN o uvedbi sankcij mora spoštovati EKČP

mag. Katarina Vatovec, 20.9.2012

Varstvo človekovih pravic

mag. Katarina Vatovec, Pravna praksa, 36/2012Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v odmevni zadevi Nada proti Švici razsodil, da je Švica italijanskemu (in egiptovskemu) državljanu Jusufu Mustafi Nadi, katerega gibanje je bilo zaradi izvajanja več resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o uvedbah sankcij in zaradi seznama Sankcijskega odbora Varnostnega sveta skoraj šest let omejeno na 1,6 kvadratnega kilometra majhno italijansko eksklavo Campione d'Italia v Švici, kršila konvencijski pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP) ter do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP). Težko pričakovana sodba, ki pa ni povsem izpolnila pričakovanj strokovne javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga

Avtor ni naveden, 20.9.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2012Udeleženci v prometu so glede na splošna pravila previdnosti v prometu dolžni računati s kršitvami cestnoprometnih predpisov v razumnih mejah, ne pa tudi z nerazumno vožnjo drugih udeležencev v prometu. Preneseno na konkretni primer pomeni, da ne gre terjati od voznika, ki zavija v križišču levo, da bo svojo pozornost usmerjal tako daleč naprej, da bo lahko ne le zaznal marveč tudi ocenil hitrost vozila, ki pelje nasproti z nerazumno visoko hitrostjo, ki za 150 odstotkov presega dovoljeno hitrost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Alternativno reševanje bagatelnih zadev ob pripravi sprememb kazenske zakonodaje

mag. Jožef Kovač, 20.9.2012

Kazenski postopek

mag. Jožef Kovač, Pravna praksa, 36/2012V zadnjem času je zaslediti krepitev učinkovitosti kazenskega pregona, hkrati pa prvin načela oportunitete kazenskega pregona pri t. i. bagatelni kriminaliteti. V mislih imam vladni program Strategija Pravosodje 2020, politiko pregona, ki jo je sprejel vrhovni državni tožilec, prav tako pa nadaljevanje priprave novega modela kazenskega postopka v osnutku Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1). V članku se osredotočam predvsem na konsenzualni model obravnavanja bagatelne kriminalitete s posebnim poudarkom na poravnavanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 20.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2012je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o izvajanju zaščitnih ukrepov na ladjah in v pristaniščih (Ur. l. RS, št. 68/12) - veljati začne 22. septembra. 2. Uredba o dopolnitvah Uredbe o stanju podzemnih v
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

< Vsi
2012(41)
> September(41)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BC ĆČD ĐEF G H IJ K L M NOP QRS Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov