O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 31)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Čustvo novote

dr. Matjaž Ambrož, 20.12.2012

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 49-50/2012Odkar sem se postaral, sem postal razmeroma tog in nenaklonjen spremembam. Vse bolj omahljiv sem recimo, ko gre za poti v tujino. Sprašujem se, zakaj bi po hotelih za zajtrk pil rjavo vodeno brozgo, ko pa si doma lahko pripravim pošteno kavo. Zakaj bi se mučno prekladal po čakalnicah letališč, names
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Naravno pravo in postmoderni čas

dr. Matej Avbelj, 22.11.2012

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 45/2012V organizaciji Fakultete za državne in evropske študije ter Evropske pravne fakultete je med 9. in 10. novembrom na Bledu potekala mednarodna konferenca, posvečena teoriji prava in pravni argumentaciji. Tokratno srečanje, ki je bilo že četrto po vrsti, je potekalo pod naslovom naravno pravo v postmoderni dobi. Čeprav bi naslovno tematiko marsikdo lahko označil za oksimoron, se je izkazala kot povsem drugačna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Pogled v zrcalo kriz Evropske unije

dr. Matej Avbelj, 15.11.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 44/2012Okrevanja skupne valute evro še ni na vidiku in ga še nekaj časa ne bo. Tako nam sporočajo glasniki iz bruseljskih in frankfurtskih nadnacionalnih logov. Finančna kriza v EU tako še kar traja in hkrati nadaljuje niz kriz: političnih, ekonomskih, demokratičnih in ustavnih, ki so EU pestile že poprej. To ni nič nenavadnega, če le ohranjamo v spominu dejstvo, da je EU nastala in obstaja kot protikrizni mehanizem. EU je torej naravno, inherentno vezana na krize in njihovo odpravljanje: od tega se napaja in živi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Razumnik in ženska

dr. Matjaž Ambrož, 15.11.2012

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 44/2012Ko je bilo treba Nietzscheja v zadnji etapi njegovega življenja hospitalizirati zaradi enega od izbruhov blaznosti, ga je na kliniki v Torinu sprejel neki dr. Baumann. Iz zapisnika o sprejemu na oddelek izhaja med drugim tole: "Pacient uporno trdi, da je znamenit človek in neprestano zahteva žensk." Izkušeni dr. Baumann se seveda ni pustil zmesti, saj je imel vsakodnevno opraviti s pacienti, ki so zase trdili, da so znameniti ljudje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Nove generacije

dr. Matjaž Ambrož, 25.10.2012

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 41-42/2012Ljudje smo nagnjeni k temu, da pojave, ki se periodično ponavljajo, med seboj primerjamo: kmet primerja letine, smučar primerja, koliko snega so navrgle posamezne zime, profesor primerja generacije študentov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Vzpostavitev predpostavk za nastanek in rast slovenske pravne države

dr. Matej Avbelj, 12.10.2012

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 39-40/2012Pred kratkim sem bil povabljen, da kot zunanji strokovnjak s področja prava pripravim kratek prispevek za Strategijo razvoja Slovenije za obdobje 2013-2020, ki jo snuje Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve. V njem sem kot osrednjo strateško prednostno nalogo poudaril vzpostavitev predpostavk za delovanje resnične pravne države. Ta prispevek sicer nadaljuje idejni lok, predstavljen že v Viziji 20 + 20. Ker ne dvomim, da je vprašanje pravne države na Slovenskem ena od poglavitnih skrbi, ki jo delijo vsi bralci te revije, v nadaljevanju z namenom spodbuditve širše razprave podajam nekaj svojih temeljnih tez iz obeh dokumentov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Kako stehtati (so)storilsko voljo?

dr. Matjaž Ambrož, 4.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 38/2012Sostorilstvo je v slovenskem pravnem prostoru tradicionalno pojmovano objektivno-subjektivno. Pri vsebinski napolnitvi te formule, zlasti njenega subjektivnega dela, sicer prihaja do manjših razhajanj, prevladujoče gledanje, ki se je usidralo tudi v sodni praksi, pa je naslednje: po objektivni plati je za sostorilstvo potrebno sodelovanje pri sami izvršitvi ali vsaj bistven prispevek k dejanju, po subjektivni plati pa, da sostorilec dejanje šteje "za svoje lastno", da ravna cum animo auctoris oziroma s "storilsko voljo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Velikega ega problem

dr. Matjaž Ambrož, 27.9.2012

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 37/2012Mnenje, ki ga imamo ljudje o sebi, se včasih ne sklada v celoti z mnenjem, ki ga imajo o nas drugi. Zgodi se celo, da okolje, v katerem se gibljemo, pripisuje nam in našim zaslugam manjši pomen, kot bi želeli, kar nas seveda jezi. Ker bi okolje radi opozorili, da dela napako, povzdignemo glas, toda okolje je težko v kaj prepričati, kaj šele prevpiti, zato naposled postanemo hripavi in slabe volje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Evropska unija kot zveza nacionalnih držav

dr. Matej Avbelj, 20.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 36/2012Zdaj gre zares. Čas je za nov pristop k evropski integraciji. Napočil je čas za odločilen dogovor. Dovolj je bilo mencanja, polovičarstva, stiskov desnih rok s figami v žepu na levici. Čas je, da prerastemo suigeneričnost Evropske unije in se končno odločimo, kdo smo in kam gremo skupaj. Tako je govoril predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso v svojem tradicionalnem nagovoru o stanju Unije Evropskemu parlamentu. V njem je bolj jasno kot kadarkoli prej poudaril, da je obstoječe stanje nevzdržno. Da živimo v realnosti, ki pa ni več realistična. Za prelom z obstoječim stanjem je ponudil nekaj konkretnih političnih in pravnih ukrepov, toda najbolj utegne odmevati njegov poziv h konceptualnemu prelomu. Barroso se je jasno opredelil za Evropsko unijo kot zvezo nacionalnih držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Vajino skupno življenje

dr. Matjaž Ambrož, 13.9.2012

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 35/2012Kdor se je poročil v šestdesetih, sedemdesetih ali v začetku osemdesetih let minulega stoletja, je kot darilo od "skupščin občin" prejel priročnik Vajino skupno življenje (zadnja izdaja je bila natisnjena leta 1981). V njem so bile zbrane informacije, ki bi lahko koristile mladoporočencema na začetku njune poti, pa tudi pozneje, da bi se kot zrela zakonca lahko učinkovito spoprijemala s težavami in preizkušnjami, ki jih prinaša življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Ocenjevanje znanstvene uspešnosti na področju prava v Sloveniji

Hojnik Janja, Avbelj Matej, 6.9.2012

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 34/2012Vsaka stvar, tudi znanstveno delo, ima svojo vrednost. Tej ugotovitvi bodo nasprotovali redki. Mnogo večja razhajanja pa se pojavijo pri vprašanju, kako in tudi kdo naj to vrednost ugotovi. Dokler je bila znanost namenjena sama sebi, omejena na slonokoščene stolpe, ki so se napajali iz mecenskega denarja, je bilo vprašanje vrednotenja njenih dosežkov manj pomembno. Stvari so se začele spreminjati z vstopom države na področje znanosti in raziskovanja. Raziskovanje in razvoj sta dve ključni politiki, ki jima vlade v zadnjih letih namenjajo vse več pozornosti, s tem pa tudi denarja. Toda, če država za nekaj plača, mora, kot vsakdo, dobiti tudi povratno informacijo o smiselnosti svoje naložbe. Če naj se državne investicije v znanost, tudi tisto temeljno - pri aplikativni so dileme zaradi konkretnih rezultatov v praksi manjše, - splačajo, je treba njene dosežke znati ovrednotiti. Vsako vrednotenje pa predpostavlja obstoj meril za ugotavljanje znanstvene uspešnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dileme eventualnega naklepa

dr. Matjaž Ambrož, 30.8.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 33/2012Eventualni naklep, pri nas doslej utemeljen na storilčevem odnosu do prepovedane posledice, je z zadnjo novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B) malenkost spremenjen, zakon ga po novem opredeljuje kot storilčev odnos do celotnega dejanja. Tako po starem kot tudi po novem zakon eventualni naklep pojmuje kot psihično danost, ki mora obstajati tempore criminis. To tradicionalno gledanje, po katerem mora sodišče eventualni naklep "poiskati v glavi storilca", se danes problematizira kot neživljenjsko. V prodoru je stališče, ki eventualni naklep pojmuje zlasti kot sodnikovo vrednostno sodbo, ki jo ta izoblikuje na podlagi presoje "vseh okoliščin primera". Zanimalo me bo, kaj je bolje: vztrajati pri tem, da mora biti eventualni naklep trdno vezan na psihični substrat, ali pa se sprijazniti s tem, da je eventualni naklep bolj kot psihično dejstvo sodnikova vrednostna sodba. Poleg tega si velja postaviti vprašanje, ali je med obema pristopoma res taka razlika, kot se zdi na prvi pogled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Predpisi s področja ekološkega kmetijstva

dr. Franci Avsec, 26.7.2012

Kultura in umetnost

dr. Franci Avsec, Pravna praksa, 29-30/2012Ekološko kmetovanje je poseben način kmetijske pridelave, ki izhaja iz pojmovanja kmetijskega gospodarstva kot organizma (v angleškem jeziku se zato označuje z izrazom organic), temelji na sklenjenih prehranjevalnih verigah oziroma prednostni rabi krajevnih virov in pospešuje samourejevalne procese z biološkimi (živimi organizmi) in ekološkimi sredstvi (raznovrstnost habitatov). Pregleden prikaz ureditve ekološkega kmetijstva po predpisih, ki so jih sprejeli organi Evropske unije in Slovenije, ponuja knjiga Predpisi s področja ekološkega kmetijstva z uvodnimi pojasnili mag. Darje Kropivšek (GV Založba, Ljubljana 2012, 331 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Gasilni aparat

dr. Matjaž Ambrož, 26.7.2012

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 29-30/2012Večina ljudi ne more dalj časa mirno sedeti in delati nič. Hitro postanejo živčni, začnejo se ozirati za kakim čtivom, televizijo, radiem ali skušajo naplesti pogovor, če je za to prilika. Ker tako beganje in hlastanje za dražljaji ni dobro za osredotočenost misli in zbranost, sem se odločil, da bom treniral: vsak dan bom pol ure sedel kar tako in ne počel nič. Ko sem začenjal z vadbo, je bilo sprva težko: po nekaj minutah sem stegnil roko za kupčkom pisanih tiskovin, ki so ležale na kuhinjski mizi, in jih začel raztreseno listati. Šlo je za reklame, s katerimi me oskrbujejo. Asortiman, ki ga oglašujejo, je širok: obarjene salame, gazirani napitki, pripomočki za gospodinjstvo itd. Vse to sem bolj ali manj preskočil, mojo pozornost pa je pritegnil gasilni aparat za 22,90 evra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Proslave

dr. Matjaž Ambrož, 5.7.2012

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 26/2012Rekel bi, da sem bil že vsaj na kakih sto proslavah in svečanostih. Nekatere sem celo dejavno sooblikoval, to je bilo predvsem v osnovnošolskih letih, potem sem se z odra umaknil v vrste publike in prepustil priložnost še drugim. Na podlagi tega, niti ne tako majhnega vzorca ugotavljam, da vse proslave, včerajšnje in današnje, zaznamuje neko pretresljivo notranje protislovje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄24-25

Kako študirati pravo?

dr. Matjaž Ambrož, 21.6.2012

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 24-25/2012Oguljena anekdota o Leninu opisuje trik, ki ga je državnik uporabljal v zasebnem življenju. Ženi je menda rekel, da gre k ljubici, ljubici se je zlagal, da mora ostati pri ženi, nato pa se je blažen zakopal med knjige in študiral, študiral ... Anekdota uči, da je študij lahko zelo vznemirljiva dejavnost. Vendar pa študijsko vznemirjenje, užitek in uspeh ne pridejo takoj, potrebne je nekaj veščine in discipliniranosti. Kako se študija lotiti na pravnem področju, svetujeta dr. Miro Cerar in dr. Valentina Franca v knjigi Kako študirati pravo, ki je letos izšla v drugi, spremenjeni in dopolnjeni izdaji (Uradni list RS, Ljubljana, 186 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

(Ne)optimalnost evrskega denarnega področja?

dr. Meta Ahtik, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Meta Ahtik, Pravna praksa, 21/2012Teorija optimalnega denarnega področja obravnava merila, ki naj se uporabijo za določitev meja območja, znotraj katerega bi bil obstoj ene same valute optimalen. Skozi čas so ekonomisti uporabljali različna merila, po katerih naj bi se določala smiselnost članstva v denarni uniji. Mundell je za najpomembnejše merilo štel medsektorsko in geografsko mobilnost proizvodnih faktorjev, zlasti dela, McKinnon je kot bistveno merilo videl visoko stopnjo ekonomske odprtosti med članicami unije, Kennen raznolikost proizvodne strukture v denarno unijo vključenih gospodarstev, Flemming pa je za najpomembnejšo štel podobnost stopenj inflacije. Velik pomen naj bi imela tudi finančna integracija. Še pred prvim (neuspelim) poskusom denarnega povezovanja v okviru Evropske gospodarske skupnosti (EGS) pa je postajalo jasno, da so za izvedbo in uspeh povezave ključni politični dejavniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Ustavni pluralizem v EU in Sloveniji

dr. Matej Avbelj, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 21/2012Ta prispevek kritično analizira položaj, vlogo in razumevanje prava EU v okviru slovenskega (ustavnega) prava z vidika teorije ustavnega pluralizma. Razdeljen je na tri dele. Uvodni del je namenjen kratki predstavitvi teorije ustavnega pluralizma, ki jo v drugem delu umestim v slovenski pravni prostor. V tretjem delu prispevek sklenem z normativnimi napotki za izboljšanje slovenskega (ustavno)pravnega odnosa do prava EU v luči teorije ustavnega pluralizma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Vpliv prava EU na pravico do sodnega varstva: okoljsko pravo kot testni poligon?

dr. Matej Accetto, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 21/2012Pravo je mit - v družbeni praksi živi in učinkuje le toliko časa, dokler verjamemo vanj in se ravnamo po njegovih zapovedih, sicer je zgolj izraz "upajočih prizadevanj". V ospredju prizadevanj pravne države je tako skrb za dostop do sodnega varstva, ki je pomemben tako v nacionalnih pravnih redih kot tudi za na pravu zraslo - če ne celo z njim ustvarjeno - Evropsko unijo. Učinkovito sodno varstvo je globalen izziv, in to v dveh pomenih nepopolno doseženih ambicij. Po eni strani zato, ker je namenjen okrepitvi spoštovanja (mednarodnega) prava človekovih pravic, a je učinek večje dostopnosti do nacionalnih sodišč na stopnjo varstva pravic manjši od pričakovanega. Po drugi strani pa v smislu omogočanja čim lažjega dostopa vsem članom skupnosti z nižanjem stroškov in nudenjem pravne pomoči, pa čeprav je mogoče samoumevnost (finančne) družbene podpore dostopa do sodnega varstva in pravne pomoči postaviti pod vprašaj, saj se bo družbena "radodarnost" v imenu pravičnosti na tem področju neizogibno poznala z manj sredstvi na drugih področjih družbenih aktivnosti (kot denimo zagotavljanja zdravstva ali izobraževanja). Na načelni ravni vendarle ni dvoma: v Evropi ga kot nekakšno skupno temeljno pravico varuje že Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), ki v 13. členu določa pravico učinkovitega pravnega sredstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Konstitucionalizacija listine EU o temeljnih pravicah

dr. Matej Avbelj, 17.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 19/2012Avstrijsko ustavno sodišče je v na videz nepomembni azilni zadevi 14. marca 2012 sprejelo pomembno odločitev. Listini EU o temeljnih pravicah je v okviru avstrijskega pravnega reda priznalo ustavni status. S tem je Listina postala ustavnopravna podlaga za presojo ustavnosti ravnanja vseh avstrijskih oblastnih organov in tudi za presojo veljavnosti avstrijskih zakonov in drugih splošnih aktov. Ali še drugače, Listina je postala del avstrijskega ustavnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Ustavnopravne posledice razpusta Državnega zbora

dr. Matej Avbelj, 17.5.2012

Državni zbor in državni svet

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 19/2012Čeprav v delu strokovne javnosti prevladuje prepričanje, da je slovensko ustavno pravo že tako zasičeno, da Ustavno sodišče pravzaprav ne more več izdati nobene zanimive ali pomembne sodbe, praksa kaže, da vendarle ni tako. Konec aprila je Ustavno sodišče v zadevi U-I-23/12 odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Kakšne ustavnopravne posledice ima razpust Državnega zbora?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Šola - kasarna - tovarna - zapor

dr. Matjaž Ambrož, 10.5.2012

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 18/2012Francoski mislec M. Foucault (izg. Fukó) je v svojem obsežnem opusu med drugim opozoril na strukturne podobnosti javnih zavodov, kot so šola, kasarna, zapor in norišnica. Tem je treba dodati še bodisi javno bodisi zasebno organizirano tovarno. Skupno naj bi jim bilo zlasti to, da če si v njih, potem drugi bdijo nad tabo in ti govorijo, kaj moraš in česa ne smeš, zato postaneš nesrečen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pravica do vode

Gašper Adamič, 26.4.2012

Človekove pravice

Gašper Adamič, Pravna praksa, 16-17/2012Pravica do vode je človekova pravica, čeprav je nobena listina pravic ne omenja izrecno. Na prvi pogled se zdi, da so listine človekovih pravic nanjo pozabile, toda pravica do vode je tako temeljna in nepogrešljiva, da brez nje ni mogoče zagotoviti cele vrste drugih temeljnih pravic, od človekovega dostojanstva in nedotakljivosti njegovega življenja do posebnega varstva otrok, pravice ljudi do zdravega življenjskega okolja in drugih temeljnih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Ozaveščeni potrošnik

dr. Matjaž Ambrož, 12.4.2012

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 14/2012Proces transformacije naše družbe je prinesel več pravic in možnosti tudi nam potrošnikom. Predvsem se je zdaj, ko gospodarstvo ni več plansko dirigirano, temveč subjekti prosto tekmujejo na trgu, pojavila možnost izbire. Uradi, zveze in združenja, ki nas varujejo, nam priporočajo, naj to možnost tudi izkoristimo: skrbno naj primerjamo ponudbe, beremo drobni tisk, od ponudnikov zahtevamo dodatna pojasnila, da bi na koncu res lahko izbrali najboljšega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Evropska unija kot pravni problem

dr. Matej Accetto, 29.3.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 12/2012"Ob upoštevanju navedenega evropskega zakonodajnega akta, tj. Uredbe (EGS) št. 1408/71 Š...], ni mogoče uporabljati glede pravic državljanov Republike Češke, pridobljenih iz naslova socialne varnosti do 31. decembra 1992; in na podlagi načel, ki jih je Ustavno sodišče izrecno navedlo v sodbi št. Pl
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 45(1) 44(2) 41-42(1)
39-40(1) 38(1) 37(1) 36(1)
35(1) 34(1) 33(1) 29-30(2)
26(1) 24-25(1) 21(3) 19(2)
18(1) 16-17(1) 14(1) 12(2)
10(1) 9(1) 4(1) 3(1)
2(1)

Leto objave

< Vsi
2012(31)
> Januar(2) > Februar(1) > Marec(4) > April(2) > Maj(6) > Junij(1) > Julij(3) > Avgust(1) > September(4) > Oktober(3) > November(3) > December(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov