O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 88)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Holokavst na vašem krožniku

Andreja Tratnik, 20.12.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 49-50/2012Prvi plakat: fotografija shujšanih in nagih taboriščnikov ob fotografiji shirane živine pod geslom: "Hodeči okostnjaki". Drugi plakat: fotografija kupa nagih trupel taboriščnikov, poleg pa fotografija kupa zaklanih prašičev z naslovom: "Končno ponižanje". Tretji plakat: fotografija taboriščnikov, strpanih v vrsto postelj, zraven pa fotografija kokoši v baterijski reji in napis: "Ko gre za živali, vsak postane nacist". Četrti plakat: fotografija sestradanega nagega taboriščnika in fotografija sestradanega goveda, naslovljena: "Holokavst na vašem krožniku", pod tem pa pripis: "Med letoma 1938 in 1945 je bilo v holokavstu ubitih 12 milijonov ljudi. Vsako uro je za namene človekovega prehranjevanja v Evropi ubitih vsaj toliko živali." Vse to so bili plakati, s katerimi je organizacija za pravice živali Peta skušala preprečiti trpljenje živali in ljudi prepričati v to, da bi se vzdržali uživanja živalskih proizvodov. V Nemčiji so državne oblasti oglaševalsko kampanjo preprečile, zato se je nemška veja organizacije Peta (pritožnica) pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in zatrjevala kršitev 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), torej kršitev svobode izražanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Novo leto

Matej Tomažin, 20.12.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 49-50/2012V zadnjih dveh oziroma treh tednih se je v slovenskem gospodarskem prostoru zgodilo nekaj, kar smo sicer pričakovali že prej - vendar bolje pozno kot nikoli. Začelo se je pogosteje govoriti o privatizaciji. Ne glede na to, da je to že velikokrat prežvečena tema, je njena notranja vrednost tako velika, da jo je znova in znova smiselno poudariti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Razsojeno

Toni Tovornik, 13.12.2012

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 48/2012Tožena stranka je vložila predlog za obnovo postopka, ker je pridobila nov dokaz, ki ga je uveljavljala kot obnovitveni razlog. Sodišče prve stopnje je predlog stranke s sklepom zavrglo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Za celostni pristop (tudi) v kazenskem pravu

Andreja Tratnik, 13.12.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 48/2012"Prižiganje sveč pravni državi je treba vzeti resno," je na 5. konferenci Kazenskega prava in kriminologije, ki sta jo PF Univerze v Ljubljani in GV Založba organizirali od 4. do 5. decembra 2012 v Čatežu, opozoril vodja zadnje sekcije mag. Jože Kozina s specializiranega državnega tožilstva. Sekcija je bila po številu referentov najštevilčnejša, upam si trditi, da tudi najaktualnejša (govora je bilo o pregonu gospodarske kriminalitete), a žal - zaradi neugodnega termina - z najmanj poslušalci. Zato ji v nadaljevanju namenjam nekoliko več besed.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Nežnejši spol?

Andreja Tratnik, 6.12.2012

Kultura in umetnost

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 47/2012Zaradi stalnega poudarjanja enakopravnosti med ženskimi in moškimi zvenijo delitve na "žensko" in "moško" - vsaj na Zahodu - že slabšalno. Ženske namreč lahko nosijo hlače, lahko so jezne, lahko so (oziroma celo morajo biti) političarke ipd. Na drugi strani je tudi moškim dovoljeno, da obujejo copate, jočejo in prevzamejo vlogo gospodinje. Toda pri kriminaliteti se zatakne: kdo je (običajno) nasilen, kdo (običajno) krade in kdo (običajno) mori? Tipičen odgovor: moški. Tega ne potrjuje le statistika, ampak tudi "moškocentrično" usmerjena kriminologija. Knjiga Nežnejši spol?: Ženske, nasilje in kazenskopravni sistem, ki je letos izšla v založbi Inštituta za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani (Mojca Mihelj Plesničar (ur.), Ljubljana 2012, 207 strani), to držo pomembno popravlja: kriminalke so tudi ženske.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Dodatno plačilo stola za starše otroka v bolnišnici

Edita Turičnik, 29.11.2012

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Edita Turičnik, Pravna praksa, 46/2012Starša imata osemletnega otroka, ki je težko gibalno oviran in potrebuje 24-urno nego. Ko je otrok v pediatrični bolnišnici, sta ob njem vedno prisotna starša, da na lastno željo poskrbita zanj. Ob zadnjem bivanju v bolnišnici so jima zaračunali stroške uporabe raztegljivega stola, ki sta ga zvečer uporabila za spanje. Predlagala sta, da bosta s sabo prinesla spalno vrečo, vendar so jima rekli, da to ni zaželeno. Starša sprašujeta, zakaj sta morala plačati za uporabo stola.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Razsojeno

Toni Tovornik, 29.11.2012

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 46/2012Nagrada za narok v ponovljenem postopku Tožnik (odvetnik) je v konkretnem primeru zahteval od tožene stranke pravdne stroške, ki mu jih je sodišče le delno prisodilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Kako nas vidijo v tujini

Matej Tomažin, 29.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 46/2012Pred nekaj dnevi sem službeno obiskal evropsko finančno prestolnico - London. V mestu, v katerem nebotičniki sporočajo, da je ekonomska gravitacija na delu, sem imel priložnost ujeti razmišljanje tujih finančnikov o Sloveniji. Pa ni bilo zgolj negativno oziroma pozitivno. Bilo je realistično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Težka obsodba proti pravici do splava nastrojene Poljske

Andreja Tratnik, 22.11.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 45/2012Razumem ljudi, ki so intimno prepričani, da je splav slaba stvar. Predstavljam si, da je njihova ljubezen do novega življenja tako močna, da na možnost prekinitve nosečnosti ne bi pomislili niti v najhujših okoliščinah. Ne razumem pa, kako je lahko plamen ljubezni do tujega zarodka tako močan, da z vso močjo žge tiste, ki nimajo enakega mnenja: zlasti bodočo mater, ki v sebi nosi nezaželenega, s silo spočetega otroka. Vneti nasprotniki splava bi si po tem, ko bi dosegli svoje, obrisali roke in na vse skupaj pozabili, mati pa ne. Za otroka bi morala še dolga leta skrbeti, ga negovati in - kar je najpomembnejše - mu nuditi brezpogojno ljubezen, za katero pa čuti, da mu je ni sposobna dati. Nobeni ženski takega položaja ne privoščim, prav tako kot nobenemu otroku, da bi rastel v svetu brez prave (materinske) topline in ljubezni. A vendar je nemalo število ljudi P. spravilo prav v tak položaj: zahtevali so, da obdrži otroka, ki ga je pri 14 letih nosila v sebi in je bil posledica posilstva. P. pa je želela splaviti. Z njeno odločitvijo se je strinjala tudi njena mama S. Po hudih mukah jima je na koncu uspelo. Vendar so bile muke tolikšne, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ugotovilo kršitve treh temeljnih pravic: pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP), pravice do svobode in varnosti (5. člen EKČP) ter prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja (3. člen EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Nova meja med nepremičninama A in B v lasti različnih lastnikov

dr. Matjaž Tratnik, 22.11.2012

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 45/2012V izvršilnem postopku sta bili predmet javne dražbe nepremičnina A, ki v naravi predstavlja zemljišče, na katerem stoji stanovanjska hiša, in nepremičnina B, ki v naravi predstavlja funkcionalno zemljišče (dvorišče) k stanovanjski hiši in vinograd. Nepremičnini A in B sta bili prodani različnima kupcema. Ker sta lastnika nepremičnin A in B različni osebi (pred prodajo sta bili v lasti iste osebe), se deli stanovanjske hiše A (strešni napušč, balkon, oporni zid, odtoki meteorne vode, peskolov) zdaj raztezajo na, nad in pod nepremičnino B. • Ali je v tem primeru mogoče uporabiti institut gradnje čez mejo nepremičnine po 47. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in v nepravdnem postopku od sodišča zahtevati, da določi novo mejo med nepremičninama A in B? Kateri institut bi bil torej najprimernejši, da bi lahko lastnik stanovanjske hiše (tj. nepremičnine A) dosegel, da se ne bi več raztezala na, nad in pod nepremičnino B?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Elementi neodvisnosti nadzornih organov za varstvo osebnih podatkov

Polona Tepina, 15.11.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Polona Tepina, Pravna praksa, 44/2012Neodvisnost nadzornih organov za varstvo osebnih podatkov je očitno precej vroča evropska tema, saj Evropska komisija z dvema uspešnima tožbama (proti Nemčiji in nedavno proti Avstriji) ter eno vloženo tožbo proti Madžarski prek Sodišča Evropske unije pritiska na države članice, da storijo vse potrebno, da nadzorni organi (p)ostanejo povsem neodvisni. Ena bistvenih sestavin varstva osebnih podatkov v državah članicah je namreč ustanovitev nadzornih organov, varuhov osebnih podatkov, ki morajo biti pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Razsojeno

Toni Tovornik, 15.11.2012

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 44/2012Obseg in omejitve izvršbe Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo na sredstva in predmete dolžnikov, ki jih je predlagala upnica, čeprav je bila s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve ustanovljena zastavna pravica na določeni premičnini, in sicer na helikopterju. Dolžniki so zoper izvršbo vložili dva ugovora v obdobju, krajšem od enega meseca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Je nujna širitev območij Natura 2000?

mag. Janez Tekavc, 15.11.2012

Varstvo okolja

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 44/2012Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je predstavilo predlog širitve območij Natura 2000. Širitev menda izvira iz zahteve Komisije EU, pri čemer ministrstvo izhaja iz opominov Komisije in predlaga širitev zaradi bojazni, da bo sicer Komisija začela postopke proti Sloveniji. Pa je res tako?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

ESČP potrdilo stališče slovenskih kazenskih sodišč

Andreja Tratnik, 8.11.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 43/2012Pritožnik je v Sloveniji izrabil vsa pravna sredstva, vključno z ustavno pritožbo. Že pred domačimi sodišči je zatrjeval kršitev 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), torej pravice do poštenega sojenja, ker mu ni bilo omogočeno zaslišanje obremenilne priče, njeno pričanje pa je bilo - po pritožnikovi oceni - odločilen dokaz za njegovo obsodbo. Na koncu se je pritožil še na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Vendar pa je to tokrat pritegnilo slovenskim sodiščem: obsojen je bil na podlagi poštenega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Svečka upanja

Matej Tomažin, 8.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 43/2012Konec oktobra je bil pester. Vlagatelji smo lahko spremljali zamenjavo lastništva pri nekaterih podjetjih in tudi nadaljevanje domače politične folklore. Če bi od daleč pogledali, bi lahko rekli, da smo bili v ravnotežju, saj so dobre novice nekako ublažile negativne. Kljub temu pa je občutek čuden.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Predolgo iskanje primerne namestitve za zapornika z duševnimi težavami

Andreja Tratnik, 25.10.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 41-42/2012Odvzem prostosti je občutljiva stvar. Z obsodbo storilca kaznivega dejanja na zaporno kazen se zgodba še ne konča - ne za državo ne za družbo, še najmanj pa za storilca. Res je, da ga z zaporno kaznijo izoliramo od družbe, ga s tem vsaj začasno onesposobimo za izvrševanje kaznivih dejanj in posredno naredimo družbo malenkost varnejšo. Toda v času prestajanja zapora je treba nuditi storilcu pomoč. Vsaj v sodobnih demokratičnih družbah se poudarja pomen rehabilitacije in resocializacije storilcev kaznivih dejanj. Vse to postane še občutljivejše, ko so v obravnavi storilci z duševnimi težavami. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) tudi v nedavni sodbi L. B. proti Belgiji utrjuje svojo dosedanjo sodno prakso: take osebe imajo pravico do posebne obravnave. Še več, ni dovolj samo priznanje te pravice, ampak jo morajo države pogodbenice tudi uresničiti. V nasprotnem je kršena pravica do svobode in varnosti iz 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Razsojeno

Toni Tovornik, 25.10.2012

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 41-42/2012Merilo za določitev presežnih delavcev Delavec je tožil delodajalca, ki je za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga uporabil merilo delovne uspešnosti, ki naj ne bi bila rezultat dejanske ocene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Neposestna zastavna pravica na premičninah, 2. del

dr. Matjaž Tratnik, 25.10.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 41-42/2012V drugem delu prispevka najprej sklenemo prikaz predpostavk za veljavno ustanovitev neposestne zastavne pravice. Sledi obravnava pomembnih vidikov: vrstnega reda zastavne pravice, pravic in obveznosti zastavitelja in zastavnega upnika (s podrobnejšo obravnavo pravnih posledic nadaljnjega razpolaganja z zastavljeno premičnino), poplačila iz zastavne pravice in njenega prenehanja. Prispevek se konča s primerjavo z najbolj sorodnimi pravnimi instituti, kot so: fiduciarna lastnina, pridržek lastninske pravice in prenos lastninske pravice s pridržkom (registrske) neposestne zastavne pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Še o reformi javnega naročanja

mag. Janez Tekavc, 12.10.2012

PRORAČUN

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 39-40/2012V PP, št. 38/2012, je Maja Potočnik namenila pozornost nekaterim vprašanjem reforme postopkov javnega naročanja. Povedano v celoti drži, dodati velja le, da bi bil čas za res korenito spremembo sistema javnega naročanja, saj se je tog in na formalizmih temelječ postopek izkazal ne le kot neučinkovit, ampak tudi kot vir nerazumno dragih nabav, neizvedenih poslov in morebitnih koruptivnih ravnanj. Izredna formaliziranost postopka je nepotrebna in nikakor ne koristi gospodarnemu ravnanju z javnimi sredstvi, koristi le kot večni izgovor za napačne odločitve, saj se odločevalci lahko skrivajo za izgovorom, da so morali izbrati nekega ponudnika, čeprav je bil za nekaj deset odstotkov dražji ali pa se je zanj že vnaprej vedelo, da naročila ne more izvesti, ker je drugi pač pozabil napisati kakšno vejico ali piko, tako da ga niso mogli izbrati. Državna revizijska komisija pa je žal s kar nekaj svojimi odločitvami naročnike še dodatno utrdila v prepričanju, da je bistveno upoštevanje formalizmov, ne gospodarnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Neurejeno področje navideznega odkupa

Andreja Tratnik, 12.10.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 39-40/2012V zadevi Veselov in drugi proti Rusiji gre za tri skoraj identične zgodbe. Vi trije pritožniki so mlajši moški, ki prestajajo zaporne kazni zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in preprodaje prepovedanih drog. Vsi trije so bili prvič obsojeni za tako kaznivo dejanje. In vsi trije zgolj zaradi vpletenosti informatorjev. Ti niso samo podali ovadbe proti njim, ampak so pozneje kot provokatorji tudi sodelovali pri izvedbi navideznega odkupa prepovedanih drog. Vsi trije so pred ruskimi sodišči zatrjevali, da je bila njihova kriminalna dejavnost izzvana s strani policije. Neuspešno. Drugačno držo pa je zavzelo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ko je odločalo o njihovih pritožbah, v katerih so zatrjevali kršitev prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), torej pravico do poštenega sojenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Neposestna zastavna pravica na premičninah, 1. del

dr. Matjaž Tratnik, 12.10.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 39-40/2012Prispevek je posodobitev poglavja Neposestna zastavna pravica iz avtorjeve monografije Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006. Poleg prenovitve besedila so upoštevane naknadne spremembe Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Moje volišče je tu čez cesto, tvoje dvajset kilometrov stran - ker si invalid

dr. Jurij Toplak, 12.10.2012

Človekove pravice

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 39-40/2012Ustave in mednarodni dokumenti že sto, dvesto let določajo, da ima vsak državljan volilno pravico in pravico do tajnega glasovanja, in to brez diskriminacije. Kljub temu je zgodovina volilne pravice zgodovina vseh mogočih razlag besede "vsak".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Nedelujoč sistem nedoločenih kazni

Andreja Tratnik, 4.10.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 38/2012James, Wells in Lee se bili obsojeni na nedoločene kazni. Ko so prestali minimalno obdobje, ki ga je določil sodnik, niso bili izpuščeni. Hkrati pa niso bili vključeni v nobenega od priporočenih rehabilitacijskih programov. Preprosto so ostali zaprti. Vse dokler se njihovo potovanje po zaporniškem sistemu navzgor (svobodi bližje) ni začelo: James je čakal na premestitev v zapor, ki mu je omogočil vključitev v program za rehabilitacijo, pet, Wells 21, Lee pa kar 25 mesecev. Doma s pritožbami niso uspeli, zato so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in zatrjevali kršitev prvega in četrtega odstavka 5. člena (pravica do svobode in varnosti) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Volilni spor

dr. Jurij Toplak, 4.10.2012

Pravoznanstvo

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 38/2012Pod mentorstvom prof. dr. Franca Grada je na PF Univerze v Ljubljani 24. aprila 2012 doktorirala ustavna sodnica Jadranka Sovdat. V disertaciji Volilni spor je obdelala področje reševanja sporov, ki izhajajo iz kršitev volilnih pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Razsojeno

Toni Tovornik, 4.10.2012

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 38/2012Tožeča stranka (pooblaščenka) je zamudila narok za glavno obravnavo, zato je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker zamude ni zakrivila sama oziroma je bil vzrok za zamudo upravičen.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(2) 47(1) 46(3)
45(2) 44(3) 43(2) 41-42(3)
39-40(4) 38(4) 36(2) 35(3)
34(3) 31-32(2) 29-30(2) 28(4)
26(3) 24-25(2) 23(2) 22(1)
21(2) 20(2) 19(1) 18(2)
16-17(3) 14(2) 13(5) 12(5)
11(2) 10(2) 9(1) 8(3)
5(1) 4(1) 3(2) 2(1)
1(3)

Leto objave

< Vsi
2012(88)
> Januar(6) > Februar(2) > Marec(13) > April(10) > Maj(7) > Junij(5) > Julij(9) > Avgust(2) > September(8) > Oktober(11) > November(10) > December(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov