O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 21 (od skupaj 21)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Dodatek za nego otroka z Aspergerjevim sindromom

Jožica Ficko, 29.11.2012

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Jožica Ficko, Pravna praksa, 46/2012Ali imajo starši dolgotrajno bolnega otroka z Aspergerjevim sindromom, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pravico do dodatka za nego otroka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

SDH

Gašper Friškovec Iršič, 15.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gašper Friškovec-Iršič, Pravna praksa, 44/2012"Zdi se, da se ob vsem govorjenju o smernicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o korporativnem upravljanju ter o potrebi tega, da država svoje premoženje upravlja čim bolj kot gospodarske družbe, pozablja, da država ni gospodarska družba, temveč organizacija za zagotavljanje javne koristi." Tako je že na začetku opozoril profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Rajko Pirnat, govornik na srečanju Pravniškega društva Ljubljana, ki je 8. novembra 2012 že tradicionalno potekalo v ljubljanskem City hotelu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Izzivi kmeta na trgu dela

Krapež Katarina, Franca Valentina, 27.9.2012

Delovna razmerja

Katarina Krapež, Valentina Franca, Pravna praksa, 37/2012Strateški cilji razvoja slovenskega podeželja in kmetijstva poudarjajo skrb za vzdržen ekonomski in socialni položaj aktivnih kmetij v Sloveniji, s čimer želi Slovenija zagotoviti večjo samooskrbo s hrano in skladnejši razvoj podeželja. Pri tem imata pomembno vlogo ustrezna delovnopravna urejenost položaja delavcev v kmetijstvu in vzdržnost socialnih modelov, ki prevladujejo na kmetijah slovenskega podeželja. Poglejmo si položaj kmeta, ki želi na kmetiji v Sloveniji zaposliti delavca. Ta je, zlasti zaradi številnih in dolgoletnih zakonodajnih nedoslednosti, zapleten in v praksi ne pripomore bistveno k doseganju strateških ciljev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Od projekta do objekta hitreje?

Mirko Filipović, 27.9.2012

Stavbe in stavbna zemljišča

Mirko Filipović, Pravna praksa, 37/2012Državni zbor je v poletnih mesecih sprejel novelo Zakona o graditvi objektov (ZGO-1D). Menim, da je njeno bistvo zlasti skrajšanje rokov za pridobivanje projektnih pogojev, manjše spremembe pa so glede pridobivanja soglasij. Zanimiva je zlasti vzpostavitev pravne fikcije pri pridobivanju soglasij, ki pa je bila že vzpostavljena v specialnejših zakonih. Novela ZGO-1D, kot je bila sprejeta, ni uredila področnih vprašanj specialnejših zakonov in tako ni prinesla hitrejše pridobitve gradbenega dovoljenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine v KZ-1 (po noveli KZ-1B)

mag. Damijan Florjančič, 27.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 37/2012Posebno, dvaintrideseto poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1), namenjeno kaznivim dejanjem zoper okolje, prostor in naravne dobrine, jasno kaže na pomen in potrebo tudi kazenskopravnega varstva okolja. Varstvo okolja se sicer primarno zagotavlja s civilnopravnimi in upravnimi predpisi, vendar se je izkazalo, da v primerih dejanj, ki posebej ogrožajo, obremenjujejo, poškodujejo ali uničujejo okolje, ukrepi, predvideni na teh pravnih področjih, niso dovolj. Uveljavilo se je prepričanje, da je za učinkovito varstvo okolja nujno vpeljati tudi kazenskopravno sankcioniranje, ki se na tem področju tudi na mednarodni ravni vse bolj širi na različna področja človekovih dejavnosti in dobiva vse bolj dodelano podobo celovitega pristopa. Odraz tega je posebno, sistematično urejanje kaznivih dejanj s področja varstva okolja v različnih državah na način njihovega opredeljevanja v posebnem delu kazenskih zakonov (na primer v Nemčiji in Avstriji) ali v posebnih, le temu področju namenjenih zakonih (na primer v Veliki Britaniji).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Zaščita plačil podizvajalcem v ZDA in Franciji

Friedl Andrej, Knez Igor, 20.9.2012

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 36/2012Ob ocenah iz prakse, da je slovenska posebnost neplačevanja podizvajalcev predvsem posledica gospodarskega kriminala, se velja ozreti po nekaterih državah, ki visoko poslovno moralo spodbujajo tudi z izvirnejšimi pravnimi varovalkami. Ogledali si bomo ameriški in francoski koncept zaščite plačil podizvajalcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Predlogi podizvajalcev za odpravo slabih praks

Friedl Andrej, Knez Igor, 13.9.2012

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 35/2012V novoustanovljenem Interesnem združenju podizvajalcev pri GZS ugotavljajo, da kritično stanje slovenskega gradbeništva ni le posledica dejstva, da se naša država drugače kot druge na krizo ni znala odzvati s primernim investicijskim vzgonom, ampak predvsem tudi razraščanja zdaj že kar tipične slovenske slabe prakse na tem področju. Zaradi neplačevanja poštenega dela jo najbolj občutijo podizvajalci pri javnih naročilih, in to ne le na področju gradbeništva, ampak tudi v drugih panogah. Več težav bi lahko rešili z upoštevanjem veljavnih predpisov in elementarnih načel obligacijskega prava, kot so dolžna skrbnost, vestnost, poštenje in predvsem načelo, da je treba pogodbo izpolniti. Potrebne pa bi bile tudi nekatere sistemske spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Z enotnim evropskim nebom do izboljšanja pretoka (večje zmogljivosti) zračnega prometa

Goranka Franz Ravbar, 6.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Goranka Franz-Ravbar, Pravna praksa, 34/2012Enotno evropsko nebo (ang. Single European Sky - SES) je bil sprva projekt Evropske unije (EU), vendar jo je pozneje prerasel. Nanaša se na letalski promet tako v državah članicah kot tudi drugih (sosednjih) državah, saj je namenjen temu, da izboljša letalski promet na zemljepisnem območju Evrope, celo zunaj nje. Uresničevanje enotnega evropskega neba poteka postopoma in eden od korakov je Sporazum o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora Srednje Evrope, ki ga je Republika Slovenija ratificirala maja letos.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Javno financiranje gospodarskih javnih služb in nov sveženj - SSGP II

dr. Aleš Ferčič, 26.7.2012

PRORAČUN, Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 29-30/2012Pred kratkim je Evropska komisija objavila še zadnjega od virov, ki tvorijo nov "sveženj - SSGP II". Ta vsebuje pojasnila in pravila javnega financiranja služb oziroma storitev splošnega gospodarskega pomena, ki naj bi izboljšala dosedanji sistem v smislu njegove večje razumljivosti, preprostosti in prožnosti. Če upoštevamo probleme v praksi, lahko mirno rečemo, da gredo zastavljeni cilji v pravo smer. Lahko enako rečemo glede ukrepov, s katerimi naj bi se ti cilji uresničili?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Rejništvo in preživnina

mag. Nada Caharijaz Ferme, 26.7.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 29-30/2012Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, ali drugega zakona, ter je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. Za otroka v rejništvu plačuje država rejnikom rejnino (prvi odstavek 50. člena ZIRD), starši pa so še vedno dolžni prispevati za njegovo preživljanje. Ker zakon tega izrecno ne navaja, se v praksi na tem področju odpira kar nekaj dilem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄24-25

Ali je računalniška aplikacija, ki podpira vlaganje elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov, pravna norma?

Boris Fanin, 21.6.2012

Uprava, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Boris Fanin, Pravna praksa, 24-25/2012Z uveljavitvijo novele Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Pravilnika o zemljiški knjigi se od 1. maja 2011 zemljiškoknjižni predlogi vlagajo elektronsko. To podpira programska oprema informacijskega sistema informatizirane zemljiške knjige, ki jo upravlja Center za informatiko na Vrhovnem sodišču RS. Eden od modulov informacijske podpore je modul za vlaganje elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov. V prispevku bom obravnaval podmodul iz podskupine eZK-opravil 03, št. 031, vpis oblikovanja etažne lastnine - posamezni deli so vpisani v kataster stavb. Modul dopušča dve vrsti predlogov za oblikovanje etažne lastnine, pri čemer zaradi slabe priprave modula v nadaljevanju opisani skupini etažnih lastnikov preprečuje vzpostavitev etažne lastnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Razvoj in novosti na področju javno-zasebnega partnerstva

Boštjan Ferk, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Boštjan Ferk, Pravna praksa, 21/2012V večini držav EU ostajajo javno-zasebna partnerstva in v njihovem okviru tudi koncesije eden ključnih instrumentov za uravnoteženje javnih financ. Tako je že leta 2009 Komisija objavila Sporočilo o sproščanju zasebnih in javnih investicij za okrevanje in dolgoročne strukturne spremembe: razvoj javno-zasebnih partnerstev, v katerem so poudarjena javno-zasebna partnerstva kot uspešno orodje za povečanje učinkovitosti izvajanja javnih služb in zagotavljanja zasebnih virov financiranja javnih projektov. Naslednja pomembna potrditev je decembra 2010 objavljeno Jaspersovo poročilo, ki obravnava financiranje javne infrastrukture s kombiniranjem sredstev skladov EU in javno-zasebnimi partnerstvi, pri katerih je nedvoumno potrjena skladnost financiranja javnih infrastrukturnih projektov na način, da se sočasno uporabljajo sredstva skladov EU in zasebni kapital prek instituta javno-zasebnega partnerstva. Ugotovimo torej lahko, da na ravni EU ni več dileme, javno-zasebna partnerstva da ali ne, ampak predvsem, kako jih oblikovati, da bo optimalno zadovoljen javni interes. Pri tem je eno ključnih vprašanj z vidika prava EU, kdaj in v kolikšnem obsegu je treba za izbor zasebnega partnerja spoštovati pravila o javnem naročanju oziroma kje je meja med javno-zasebnimi partnerstvi in javnimi naročili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Pomen pravil o državnih pomočeh za javno-zasebna partnerstva

dr. Aleš Ferčič, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 21/2012Čeprav pravo EU javno-zasebnih partnerstev še zdaleč ne ureja sistematično in celovito, pomembno vpliva na njihovo izvajanje v praksi. Pri tem niso mišljene le omejitve iz pravil EU o notranjem trgu v ožjem smislu, temveč tudi omejitve iz drugih pravil EU, vključno s pravili o konkurenci. Namen tega prispevka je (zgolj) opozoriti na pomen pravil EU o državnih pomočeh za javno-zasebna partnerstva in v grobem nakazati nekatera odprta vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Najemna pogodba za poslovni prostor v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa

Primož Feguš, 17.5.2012

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Primož Feguš, Pravna praksa, 19/2012Zaradi neplačevanja najemnine se pojavi problem, da najemodajalec nikakor ne more preprosto in hitro doseči vrnitve oddanih poslovnih prostorov v svojo posest, da bi jih lahko naprej oddal drugemu najemniku, če mu jih najemnik oziroma uporabnik noče prostovoljno predati. O tem sem pisal v PP, št. 12/2012. V članku Odpoved najemnega razmerja po ZPSPP s pregledom sodne prakse sem obravnaval sodno uveljavljanje odpovedi najemne pogodbe ter predstavil pomanjkljivost določil Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Tokrat pa si poglejmo možno rešitev tega problema, vendar je treba na to misliti pred sklenitvijo najemne pogodbe oziroma ob njej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Zeleno javno naročanje

Ferk Boštjan, Kašnik Branko, Potočnik Maja, 10.5.2012

PRORAČUN

Boštjan Ferk, Branko Kašnik, mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 18/2012Zeleno javno naročanje je trend, tako v EU kot tudi v Sloveniji. Pri tem ne gre toliko za posledico spreminjanja normativnega okvirja in političnih smernic, ki poudarjajo trajnostni in okolju prijazen razvoj, ampak predvsem za vpliv splošnih trendov potrošništva na sistem javnega naročanja. Eko, bio, zeleno, reciklirano, energijsko varčno itd. so oznake izdelkov široke porabe, ki jih lahko uvrstimo v okvir tega, kar javni sektor pojmuje kot zeleno javno naročanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Odpoved najemnega razmerja po ZPSPP s pregledom sodne prakse

Primož Feguš, 29.3.2012

Civilni sodni postopki

Primož Feguš, Pravna praksa, 12/2012Nekateri gospodarski subjekti se v okviru svoje poslovne dejavnosti ukvarjajo tudi z oddajanjem poslovnih prostorov v najem, kar je lahko njihova primarna ali pa stranska dejavnost. V Sloveniji imamo specialno zakonodajo, ki ureja najemno razmerje za poslovne prostore med gospodarskimi subjekti. Problem, ki izvira iz nje in se pojavi ob neplačevanju najemnine, je v tem, da najemodajalec nikakor ne more preprosto in hitro doseči pridobitve oddanih poslovnih prostorov nazaj v svojo posest, da bi jih lahko naprej oddal drugemu najemniku, če mu jih najemnik oziroma uporabnik noče prostovoljno predati. Najemodajalec mora v sodnem postopku, v katerem uveljavlja sodno varstvo v obliki odpovedi najemne pogodbe, čakati na potek (pre)dolgega odpovednega roka ter šele po pravnomočnosti sodbe lahko zahteva prisilno izvršbo z izpraznitvijo in izročitvijo prostorov najemodajalcu v posest.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Banalno problematiziranje ZVEtL

Mateja Tamara Fajs, 8.3.2012

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Mateja-Tamara Fajs, Pravna praksa, 9/2012Udarne naslove, kot so "ZVEtL in njegov neuspeh v praksi", "ZVEtL povzroča absurdne situacije", in posplošene ocene, da ima zakon "veliko cvetk" in da prinaša številne "težave" in "zablode", dosledno spremlja vedno ista argumentacija, ki se po nekoliko podrobnejši analizi vselej izkaže bodisi za nezadovoljstvo nad tehnično-administrativnimi opravili bodisi za premalo poglobljen premislek o materialnopravnih in procesnopravnih vidikih življenjskih primerov, ki se obravnavajo v postopku po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Enako smo pred kratkim razbrali v PP, št. 5/2012, tudi iz poročila mag. Nane Weber s seminarja Uporaba e-zemljiške knjige in ZVEtL v praksi, ki je potekal 31. januarja 2012, v katerem so pretežno povzeti pomisleki, ki jih je izrazila vodja nepravdnega oddelka na Okrajnem sodišču v Ljubljani mag. Urška Klakočar Zupančič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Ameriški "strup" v Evropi

Mirko Filipović, 16.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mirko Filipović, Pravna praksa, 6-7/2012Leto 2011 je bilo v znamenju poskusa prevzema Mercatorja s strani hrvaškega Agrokorja in med drugim je bil konec preteklega leta predvideno revidiranje Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem, za katero bi bilo bolje, da v sprejeti obliki ne bi bila implementirana, saj je prinesla le navidezno uskladitev prevzemnih zakonodaj med državami članicami EU. Povezanost prevzemov in obrambnih mehanizmov pred njimi pa v EU glede na agresivnejše obrambne mehanizme v ZDA ni našla razumevanja, saj smo načeloma zavezani služiti delničarjem, in ne kapitalu. Ali je res tako?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Dokazovanje v kazenskem postopku

dr. Zvonko Fišer, 16.2.2012

Kultura in umetnost

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 6-7/2012No, pa ga imamo! Slovensko dokazno pravo namreč. Z zamudo, kot se "spodobi" za kontinentalna kazenska procesna prava, ki dokazno pravo zapostavljajo, a pozno je vendarle bolje kot nikoli. S tem nikakor nočem reči, da slovenska procesualpenalistika v zadnjih letih ni proizvedla pomembnih in kakovostnih prispevkov s področja dokaznega prava. Toda šele za knjigo univerzitetnih učiteljev s PF Univerze v Ljubljani dr. Katje Šugman Stubbs in dr. Primoža Gorkiča z naslovom Dokazovanje v kazenskem postopku (GV Založba, Ljubljana 2011, 346 strani) smemo reči, da je prvi - a niti približno ne začetniški - zaokrožen tekst v našem prostoru, ki obravnava izključno le dokazno pravo. Če sem malce patetičen, knjiga ima vse tisto, kar imajo veliki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Ali ni neodvisnost sodišč sama sebi namen, če je eno stopnjo pred tem selekcija zadev podvržena odvisnosti?

mag. Andrej Ferlinc, 9.2.2012

Sodišča

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 5/2012>Pred vstopom v EU je pri zapiranju stebra glede pravosodja moralo Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije celo samo neštetokrat dokazovati, da je položaj državnih tožilcev tak, da omogoča samostojno in neodvisno presojo zbranih dokazov in v tej zvezi samostojne odločitve. Pri tem sta v pogovorih bila za pozitivno oceno odločilna tako trajni mandat kot tudi pravni, predvsem pa dejanski položaj tožilcev pri postopanju v konkretnih zadevah. Pred sprejetjem v EU je bila ocena o sprejemljivosti pravne ureditve in položaja državnih tožilcev v Republiki Sloveniji precej ugodna, včasih celo pohvalna. Naj si dovolim nekoliko neskromno pripomniti, da sem sam sodeloval v nekaj pogovorih s predstavniki EU, ki so bili včasih prave majhne bitke, na srečo pa so se končale uspešno - z vstopom Slovenije v EU in nazadnje tudi v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Skoraj ni mogoče, da želijo nekateri kot hišo iz kart zrušiti vse tisto, kar je bilo mukoma pridobljeno skozi vrsto let (ne glede na politično barvo, ki jo neutemeljeno pripisujejo posameznim tožilcem). Prav take namere pa je zaznati v zadnjih zakonodajnih težnjah, da bi državna tožilstva podredili pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve RS. Že Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) je bil
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Zakaj državno tožilstvo ne sme biti pod notranjim ministrstvom

dr. Zvonko Fišer, 2.2.2012

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 4/2012Zamisel, da se tožilstvo izpod okrilja pravosodja, kjer je bilo od vekomaj, prenese na notranje ministrstvo, je tako abotna, kot se je izrazil eden od kolegov vrhovnih državnih tožilcev, da človek ostane brez besed. Drugi tožilski kolega, ki se je v petek zvečer vrnil z mednarodnega sestanka, poroča, da so ga tuji kolegi nejeverno spraševali, ali se je res zgodilo nekaj tako nezaslišanega. Ali je to res mogoče? Očitno je, če le svoj krempelj pritakne politika, kajti na drugi strani začnejo ugledni pravniki utemeljevati nekaj, česar racionalno ni mogoče obrazložiti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
46(1) 44(1) 37(3) 36(1)
35(1) 34(1) 29-30(2) 24-25(1)
21(2) 19(1) 18(1) 12(1)
9(1) 6-7(2) 5(1) 4(1)

Leto objave

< Vsi
2012(21)
> Februar(4) > Marec(2) > Maj(4) > Junij(1) > Julij(2) > September(6) > November(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov