O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 60)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Koliko vas me pozna?

dr. Nataša Hribar, 20.12.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2012Naslov današnjega kotička je najbrž nekoliko nenavaden. To vprašanje nam je pred dnevi na predavanju postavila neka predavateljica. Takoj ko ga je izgovorila, se je začela spraševati: Koliko vas me pozna? Koliko me vas pozna? Zmedel jo je torej besedni red dveh zaimkov, ki se pojavita v tem stavku. Čeprav je bila dvorana polna slovenistov, nihče ni znal odgovora kar ustreliti. Ko začneš enkrat besede premetavati v stavku, pa na koncu tako ali tako ne veš več, kaj je prav in kaj ne. Verjetno ste kaj takega doživeli tudi že na lastni koži. In tako se je zgodilo tudi nam. Vsi smo začeli razmišljati o zaporedju naslonk v naslonskem nizu, časa za podroben razmislek pa ni bilo. Tako sem temu razmisleku namenila tokratni jezikovni kotiček.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

V sto letih gore vzele 1957 življenj

dr. Nataša Hribar, 13.12.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2012S tem stavkom so v enem osrednjih slovenskih tiskanih medijev naslovili članek o nevarnostih, ki na planince prežijo v gorah in ki jih je iz leta v leto več. Nas ta statistika ne bo zanimala, se mi je pa ob naslovu porodila ideja za kotiček. Pisala bom o uporabi neštevnih samostalnikov, kakršnega imamo tudi v naslovu. To je samostalnik življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Odvetniki podpiramo obstoj in nadaljnji razvoj sodišču pridruženih mediacij

Zoran Hajtnik, 13.12.2012

Civilni sodni postopki

Zoran Hajtnik, Pravna praksa, 48/2012Tudi odvetniki smo zaskrbljeno spremljali dileme in različna mnenja ter politično voljo pri rezanju proračunskega kolač(k)a, ki so resno nakazovali možnost, da se sodišču pridružena mediacija ukine - če ne formalno, pa dejansko zaradi nezagotovitve glavnine sredstev, potrebnih za izvajanje Zakona o alternativnem reševanju sporov (ZARSS). Zato sem v sodelovanju z Inštitutom za mediacijo in arbitražo pri Odvetniški zbornici Slovenije izvedel družboslovno raziskavo med člani Odvetniške zbornice Slovenije. Med odvetniki, odvetniškimi kandidati in odvetniškimi pripravniki smo merili pogostost uporabe sodišču pridružene mediacije in njeno uporabnost (primernost) ter se opredelili do nadaljnje usode sodišču pridruženih mediacij. Rezultati so navdušujoči - vsaj za večino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Glagol ob količinskem izrazu

dr. Nataša Hribar, 6.12.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2012Ste vedeli, da v slovenščini, kadar v osebku uporabimo besedno zvezo s količinskim izrazom (na primer tisoč ljudi), glagol v povedku stoji v tretji osebi ednine srednjega spola? Ja, naj se sliši še tako nenavadno, glagol v povedku ima ob takem osebku točno tako obliko, kot sem napisala: tretja oseba ednine, in to srednji spol. Primer: Na koncert je prišlo tisoč ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Ali ne razumemo nič ali ničesar?

dr. Nataša Hribar, 29.11.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 46/2012Po dolgem času sem na tečaju slovenščine za tujce dobila zelo visoko, izpopolnjevalno skupino. In sem od nekega udeleženca iz Avstralije, sicer potomca Slovenke, takoj dobila vprašanje, ali je treba nikalni zaimek nič ob zanikanju vedno postaviti v rodilnik ali ne. V vsakdanji rabi je verjetno zasledil oboje. Za primer lahko vzamemo kar naslovni zgled: ali je torej pravilno nič ne razumemo ali je treba nikalni zaimek iz tožilnika prestaviti v rodilnik - ničesar ne razumemo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Pravo EU - ustavno, procesno in gospodarsko pravo

dr. Janja Hojnik, 22.11.2012

Kultura in umetnost

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 45/2012Slovenske knjižne police je nedavno obogatilo novo delo uveljavljenih strokovnjakinj na področju prava EU - dr. Verice Trstenjak in dr. Maje Brkan, ki ne le teoretično dobro poznata to področje, ampak imata kot nekdanja generalna pravobranilka in pravna svetovalka na Sodišču EU tudi praktične izkušnje z njim. Knjiga Pravo EU (GV Založba, Ljubljana 2012) je zasnovana kot temeljno delo s tega področja, ki pokriva ustavne, procesne in gospodarske vidike delovanja te nadnacionalne organizacije. Poudarek je na ureditvi po Lizbonski pogodbi, kar ji daje aktualnost, s poudarjanjem povezav med slovenskim pravnim redom in pravnim redom EU pa je kar najbolj prilagojena slovenskim bralcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

V katerem ali kjer?

dr. Nataša Hribar, 22.11.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2012Pred časom me je znanka vprašala, ali je pravilno za uvajanje odvisnega stavka uporabiti prislovni zaimek kjer, tudi ko ne gre za izražanje prostora. Da bo bolj jasno, o čem bom govorila, naj navedem nekaj primerov. (a) V kolikor je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa ... neutemeljeno razveljavl
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Je sladoled jagodni ali jagodov?

dr. Nataša Hribar, 15.11.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2012Ste poskusili odgovoriti na naslovno vprašanje? Katera besedna zveza vam je bolj v ušesih oziroma katero bi izbrali po posluhu? Preden začnem z razlago, se ozrimo v naše jezikovne vire, kako odgovarjajo na to vprašanje. SSKJ se ni mogel odločiti - besedno zvezo najdemo tako pri geslu jagoden (torej jagodni sladoled) kot pri geslu jagodov (jagodov sladoled). Enako neodločen je tudi SP 2001. Posledično se neodločnost kaže v rabi: v FidiPLUS najdemo 20 pojavitev besedne zveze jagodov sladoled (v vseh oblikah) in 44 pojavitev besedne zveze jagodni sladoled (prav tako v vseh oblikah). Iz tega lahko sklepamo, da je prav oboje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Preko in prek

dr. Nataša Hribar, 8.11.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 43/2012Ste vedeli, da ima slovenščina dva skoraj enako zveneča predloga, ki pa v praksi nista vedno in povsod sopomenska? To sta predloga preko in prek, ki v nekaterih primerih resda pomenita eno in isto, v nekaterih pa se vendarle moramo odločiti le za enega. A preden se lotim teorije, naredimo nekaj pra
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Premier

dr. Nataša Hribar, 25.10.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 41-42/2012V prejšnjem kotičku sem pisala o samostalniku okvir, ki ga lahko sklanjamo s podaljšavo osnove ali pa brez te podaljšave. Ugotovili smo, da je to praktično edini samostalnik v slovenščini, kjer razlika v sklanjanju pomeni tudi razliko v pomenu besede. Danes se bom lotila podobnega primera - samostalnika, ki se v pisavi končuje na -r. Za nekatere take samostalnike namreč v slovenščini velja, da se v odvisnih sklonih osnova na -r podaljša z -j. Pa poglejmo za začetek, kateri so ti samostalniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Le slike imamo v okvirju

dr. Nataša Hribar, 12.10.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2012Kar sem napisala v naslovu, seveda ne drži povsem, a morda bo komu pomagalo, da si bo laže zapomnil, kdaj govorimo o okvirjih in kdaj "zgolj" o okvirih. Danes se bom lotila težave, ki jo imajo nekateri pisci in govorci pri uporabi samostalnika okvir. Ta samostalnik je namreč večpomenski. Pa saj to ni nič posebnega, boste rekli; takih samostalnikov je v slovenščini ogromno. Res je. A ta samostalnik je dejansko poseben, saj je od posameznega pomena odvisno, kako ga bomo sklanjali: pri nekem pomenu namreč osnovo podaljšujemo z -j (okvirja), pri drugem do take podaljšave ne pride (okvira).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Predlog z in njegova varianta s

dr. Nataša Hribar, 4.10.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2012Tokrat boo obravnavali tisto večno dilemo, kateri predlog pisati pred besedo ali kratico, ko prva črka besede ne zaznamuje glasu, ki ga dejansko izgovorimo. Da bo bolj jasno, na kaj mislim, naj vam za začetek navedem nekaj primerov. Razmislite, ali bi pred njimi zapisali predlog z ali njegovo nezven
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Naslovi v dopisih

dr. Nataša Hribar, 27.9.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 37/2012Če sem prejšnji teden pisala o zapisovanju datuma in ure, je najbrž prav, da se za hip pomudim še ob zapisovanju naslovov v uradnem in tudi siceršnjem pisanju. Naslov naslovnika in pošiljatelja sta namreč bistvena dela vsakega uradnega dopisa, prav tako pa ju moramo znati pravilno zapisati na pisems
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Datum in ura

dr. Nataša Hribar, 20.9.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2012V prejšnjem kotičku sem vas spomnila, kako pravilno oblikovati uradni dopis. Tokrat se bom dotaknila najpogostejših napak pri navajanju datuma in ure, nato pa pokazala, kateri zapisi so pravilni. Začnimo z datumom. Najpogostejši napaki, ki ju opažam v zvezi z zapisovanjem datuma, sta pisanje brez
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Prehranska varnost ali ZKZ

Andrej Hafner, 20.9.2012

Kmetijska zemljišča

Andrej Hafner, Pravna praksa, 36/2012Najprej želim pojasniti "duh" oziroma namen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). To se mi zdi ključno za njegovo razumevanje in razlago, teoretično gledano pa tudi za iskanje "pravičnosti" v zakonu. Poleg tega pa upam, da bom že v uvodu odgovoril na marsikatero vprašanje, ki jih v svojih člankih izpostavlja Nejc Zemljak. Iz obeh člankov je sicer moč razbrati pozitivno kritiko veljavne ureditve, kljub temu pa se pri branju člankov nisem mogel znebiti občutka, da sta pisana z vidika "investitorskega lobija" in posledično ponujata malo konstruktivnih predlogov za učinkovitejšo zaščito kmetijskih zemljišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

O dopisih

dr. Nataša Hribar, 13.9.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2012Že pred časom mi je bralka poslala pobudo, da bi napisala kotiček o obliki uradnih dopisov. Standardnega obrazca namreč ni, zato se v vsakodnevni korespondenci srečujemo z različnimi oblikami. Pred leti je dr. Monika Kalin Golob v priročniku O dopisih: predlog za standardizacijo (GV Založba, Ljubljana 2003) podala smernice oziroma predlog, da bi se to področje standardiziralo oziroma poenotilo. Težko pa rečem, da je do poenotenja prišlo tudi v praksi. Srednješolski učbeniki ponujajo obrazec, po katerem naj bi se pisali uradni dopisi, vendar je vprašanje, koliko ne-več-šolajočih se danes še spomni, kaj so se učili v srednji šoli, in koliko jih poseže po kakem srednješolskem učbeniku, da bi se o tem poučili. Pravopis, za katerega menim, da ga vendarle vzame v roke več tistih, ki pišejo uradne dopise, pa se te teme sploh ne loteva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Ocenjevanje znanstvene uspešnosti na področju prava v Sloveniji

Hojnik Janja, Avbelj Matej, 6.9.2012

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 34/2012Vsaka stvar, tudi znanstveno delo, ima svojo vrednost. Tej ugotovitvi bodo nasprotovali redki. Mnogo večja razhajanja pa se pojavijo pri vprašanju, kako in tudi kdo naj to vrednost ugotovi. Dokler je bila znanost namenjena sama sebi, omejena na slonokoščene stolpe, ki so se napajali iz mecenskega denarja, je bilo vprašanje vrednotenja njenih dosežkov manj pomembno. Stvari so se začele spreminjati z vstopom države na področje znanosti in raziskovanja. Raziskovanje in razvoj sta dve ključni politiki, ki jima vlade v zadnjih letih namenjajo vse več pozornosti, s tem pa tudi denarja. Toda, če država za nekaj plača, mora, kot vsakdo, dobiti tudi povratno informacijo o smiselnosti svoje naložbe. Če naj se državne investicije v znanost, tudi tisto temeljno - pri aplikativni so dileme zaradi konkretnih rezultatov v praksi manjše, - splačajo, je treba njene dosežke znati ovrednotiti. Vsako vrednotenje pa predpostavlja obstoj meril za ugotavljanje znanstvene uspešnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Še o vejici in nekaj o veznikih

dr. Nataša Hribar, 6.9.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2012V prejšnjem kotičku sem pisala o tem, kdaj med sestavine levega prilastka postavimo vejico in kdaj ne. Tokrat vam ponujam še en primer: Že na prvi pogled je namreč očitno, da se zahtevani podatki ne nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Vejica v levem prilastku

dr. Nataša Hribar, 30.8.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2012S študenti sem večkrat naletela na primere, pri katerih si nismo bili enotni glede postavitve ene ali celo dveh vejic. Poglejmo si tale primer: Ali lahko delodajalec delavca, ki je na bolniški, premesti na drugo nižje delovno mesto z občutno nižjo plačo? Nekateri bi podčrtano besedno zvezo pustili z
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Snovanje novih Le Corbusierjevih stolpov Evrope

dr. Janja Hojnik, 30.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 33/2012Mnogi med nami se še dobro spomnimo, kako je bila pred desetimi leti na slovesni prireditvi v Evropskem parlamentu v Bruslju ustanovljena Konvencija za prihodnost Evrope, ki naj bi pripravila osnutek Ustave za Evropo - tisti ključni dokument, ki naj bi vzpostavil Združene države Evrope. Za predsednika Konvencije je bil postavljen nekdanji francoski predsednik Giscard d'Estaing, ki ni tratil priložnosti za poudarjanje vzporednic med "njegovo" konvencijo in konvencijo iz Filadelfije leta 1787, ki je zasnovala ustavo ZDA, pa čeprav v resnici, kar zadeva cilje in dosežke, med njima ni bilo prav nobene podobnosti. Na omenjeni otvoritvi je tedanji predsednik Komisije Romano Prodi poudaril, da želi evropsko demokracijo, ki bo temeljila na ljudeh in državah Evrope, in ne le na "zakonih peščice največjih, najmočnejših in najstarejših članov". To je bilo manj kot dva meseca po tistem, ko si je večina tedanjih državljanov EU denarnice napolnila s svežimi evrskimi bankovci in kovanci, ki jih je Prodi videl kot "antipasto" za prihodnje projekte evropske integracije in naj bi Evropski uniji dali novo identiteto. Je šlo res za pridobivanje nove identitete ali pa je EU za evro prodala svojo dušo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Kako izgovarjamo prevzeta imena

dr. Nataša Hribar, 23.8.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 31-32/2012Poletje je, naša prestolnica je spet polna tujih študentov in drugih ukaželjnih tujcev, ki so se k nam prišli učit slovenskega jezika. Ta čas vsako leto več kot popestri delo tistih slovenistov, ki se prijavijo tudi za poučevanje tujcev na poletnih tečajih. Naj eno tako prigodo, ki se sicer ni zgodila meni, delim tudi z vami, bralci Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Zadeva HIT: slovensko izvozno usmerjeno igralništvo naletelo na čer

dr. Janja Hojnik, 26.7.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 29-30/2012Oglaševanje tujih igralnic se pod določenimi pogoji lahko prepove, in sicer, če varstvo igralcev tam ni enakovredno, je v zadevi HIT odločilo Sodišče EU. Odločitev neposredno zadeva Slovenijo, saj je družba HIT eden nosilcev slovenskega gospodarstva. Zato toliko bolj preseneča dejstvo, da slovenska vlada ni posredovala v postopku pred Sodiščem EU, če ne iz drugega razloga, pa zato, da bi zagovarjala slovenske standarde varstva igralcev na srečo, o (ne)ustreznosti katerih je bilo v zadevi govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Usluga ali storitev?

dr. Nataša Hribar, 26.7.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2012Ste kdaj koga prosili za uslugo? Vam je kdo naredil uslugo? Pa ste mu za to plačali? Danes bom pisala o razliki med izrazoma usluga in storitev. Velikokrat namreč berem o uslugah, ki jih nudi to in to podjetje. Pa moram nazadnje za tako uslugo vedno plačati. Ste vedeli, da obstajajo celo ceniki uslug?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

O števnikih in zaimkih

dr. Nataša Hribar, 19.7.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2012Tokrat sem malo pobrskala po svojih seznamih besedilnih zgledov in vprašanj, ki jih sproti zbiram - morda pa kdaj najdejo svoje mesto v kakšnem jezikovnem kotičku - in se ustavila ob primerih, ki jih navajam spodaj. V njih sem označila pare števnikov, pa me zanima, za katerega od podčrtanih števniko
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄27

Vejica in narekovaji

dr. Nataša Hribar, 12.7.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2012Zadnje čase vsi moji kotički nastajajo ob primerih, s katerimi se srečujem pri svojem vsakodnevnem delu. Danes sem se morala za hip ustaviti pri spodnji povedi: Bralec bi lahko upravičeno mislil, da "tisto, kar je zadaj" odkrivamo, razkrivamo in najdemo, ker tam preprosto "je". Saj vem, malce zapleteno, pač izpisano iz znanstvenega besedila. A tisto v tej povedi, ob čemer sem morala nekoliko pobrskati po pravopisnih pravilih, je vprašanje vejice v delu mislil (bi), da "tisto, kar je zadaj" odkrivamo ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(2) 47(1) 46(1)
45(2) 44(1) 43(1) 41-42(1)
39-40(1) 38(1) 37(1) 36(2)
35(1) 34(2) 33(2) 31-32(1)
29-30(2) 28(1) 27(1) 26(1)
24-25(3) 23(2) 22(1) 21(3)
20(1) 19(2) 18(1) 16-17(2)
15(2) 14(2) 13(2) 12(1)
11(1) 10(1) 9(1) 8(2)
6-7(1) 5(1) 4(1) 3(2)
2(1) 1(1)

Leto objave

< Vsi
2012(60)
> Januar(4) > Februar(3) > Marec(6) > April(8) > Maj(7) > Junij(6) > Julij(5) > Avgust(3) > September(6) > Oktober(3) > November(5) > December(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov