O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

(Po)učno leto

dr. Vesna Bergant Rakočević, 20.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 49-50/2012Leto, ki se izteka, je bilo za slovenske sodnice in sodnike brez dvoma izjemno naporno. Bilo je turbulentno, polno "primerov stoletja" in z obilo medijske pozornosti, zlasti kritik. Leto bogatih izkušenj torej. Lahko si samo želimo, da so nas te izkušnje obogatile, izučile. Oscar Wilde je sicer dej
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Demokratične varovalke

dr. Ciril Ribičič, 6.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 47/2012V zadnjih letih, zlasti pa po izbruhu ekonomske krize, so bile v ospredju zahteve po takih spremembah, ki naj bi vladajočim omogočile udobnejše vladanje in učinkovitejše reševanje ekonomske krize. Zaradi poglabljanja politične krize v zadnjih tednih, ko protestniki in drugi prebivalci izražajo splošno nezaupanje v politične funkcionarje in stranke, ki stojijo za njimi, pa se pojavljajo drugačni predlogi sprememb. Gre za spremembe, ki naj okrepijo oblast ljudstva in vpliv ljudi na sestavo in delovanje državnih organov, in to ne samo na dan volitev, temveč tudi pred potekom mandata. Zato morajo predlogi za spremembe Ustave upoštevati oba vidika: zahtevo po učinkovitosti sistema pri spopadanju s krizo in zahtevo po podrejanju nosilcev funkcij sprotnemu nadzoru javnosti in volivcev. Poglejmo nekaj primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Izvršilni postopek za prepustitev stanovanja v skupni uporabi po ZPND

Vesna Ravnik Koprivec, 29.11.2012

Civilni sodni postopki

Vesna Ravnik-Koprivec, Pravna praksa, 46/2012Najbrž je povsem razumljivo, da specialen zakon, ki ureja neko zelo specifično tematiko, glavni vsebinski materiji nameni največ pozornosti, naporov in premisleka, obrobne ali sekundarne teme pa lahko ostanejo ohlapneje urejene. Vprašanja, ki se ob uporabi teh delov zakona postavijo sodni praksi, tako hitreje postanejo problem, hkrati pa tudi izziv. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) od svoje uveljavitve 1. marca 2008 še ni bil noveliran, v navezavi nanj pa ni zaslediti prav veliko sodne prakse. Obstoječa se nanaša predvsem na vprašanja uporabljivosti zakona za posamezne primere in opredelitev posameznih pomensko odprtih zakonskih pojmov ter je uporabljiva predvsem za nepravdne postopke okrožnih sodišč. V praksi izvršilnih sodišč ni izpostavljenih spornih vprašanj s področja uporabe tega zakona. Ponuja se sklep, da v praksi ni zaslediti nobenih težav v prisilnem sodnem udejanjanju posameznih institutov, ki jih zakon uvaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

NNNP ali nič človeškega mi ni tuje

dr. Vesna Bergant Rakočević, 22.11.2012

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 45/2012Nič nas ne sme presenetiti. Svoje čase smo v šolah imeli NNNP-akcije. V glavnem je šlo za evakuacijo šolskega poslopja (učenci iz razredov v pritličju smo lahko skakali skozi okna, kar je bilo še posebej zabavno), pouk je odpadel, mi pa smo se pretvarjali, da je bil potres ali požar. Izredno stanje skratka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Vpliv obvladujoče družbe v dejanskem koncernu

Til Rozman, 15.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Til Rozman, Pravna praksa, 44/2012Dejanski koncern kot položaj, v katerem sta pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe povezani ena obvladujoča družba in ena ali več odvisnih, a pravno samostojnih družb, predstavlja prima facie očitno potencialno nevarnost ogrozitve lastnih podjetniških interesov odvisne družbe (ter interesov njenih zunanjih delničarjev oziroma družbenikov in upnikov). Gre za realno nevarnost, da ima obvladujoča družba drugačen podjetniški interes kot odvisna družba ter da bo tak interes tudi uveljavila, in sicer na škodo odvisne družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Minervine sovice

dr. Ciril Ribičič, 15.11.2012

Kultura in umetnost

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 44/2012Od (evropskega) sodnika pričakujemo, še zlasti če prihaja iz profesorskih vrst, da na podlagi svojega teoretičnega znanja ustvarjalno prispeva h kakovosti sodb. Tudi z njegovega vidika je razumljivo, da želi biti tako prepričljiv in vpliven, da bi njegovi pogledi postali sestavina sodbe in mu ne bi bilo treba pisati ločenega mnenja. Toda, kot pravi evropski sodnik dr. Boštjan M. Zupančič v svoji knjigi Minervine sovice - Človekove pravice v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, The Owlets of Minerva - Human Rights in the Practice of the European Court of Human Righs (Eleven Publishing, 2012), profesor veliko lažje prepriča študente kot pa sodniške kolege.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Porušeno ravnotežje?

dr. Ciril Ribičič, 25.10.2012

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 41-42/2012Zadnjič sem v parlamentu poslušal mnenja civilne družbe o predlaganih spremembah Ustave glede referenduma. Na vse, ki se zavzemajo zanje, se je vsul plaz močno pretiranih očitkov o tem, da skušajo ljudstvu zamašiti usta. K razburjenju pripomore sprejemanje zakonov po tekočem traku ob očitnem, če že ne namernem kršenju Ustave, zaradi česar je zaupanje javnosti v Vlado in parlament nižje kot kdajkoli. Kritiki imajo prav, da so med podporniki sprememb tudi nedemokratične težnje, poleg tega je med njimi precej takih, ki so bili še nedavno glasni zagovorniki vseljudskega odločanja, danes pa ga želijo za vsako ceno preprečiti. Toda obstajajo tudi povsem racionalni in z vidika evropskih demokratičnih izročil sprejemljivi razlogi za spreminjanje referendumske ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Kdor dela veter, naj žanje vihar

dr. Vesna Bergant Rakočević, 4.10.2012

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 38/2012Angleži imajo imeniten pregovor: What goes around comes around, ki dobesedno pove, da kar naokoli hodi, naokoli tudi pride. Mi imamo tegale o vetru in setvi, Srbi pa na primer zelo neposrednega: Sve se vraća, sve se plaća. Vsi naj bi sporočali isto resnico, da ima pač vsaka (dobra ali slaba) stvar svoj vzrok in svojo posledico, iz česar se izpelje tudi sklep, da praviloma nič ne izzveni v nič (se ne pozabi) in da se na koncu koncev vse ciklično izravna. Stvar okusa, v katerem od jezikov vam je pregovorni pomen za odtenek bližji, jasnejši ali ljubši. Meni sta denimo angleški in srbski, ker sta bolj od slovenskega umirjeno uravnotežena, manj poetična in bolj v skladu s tistim Ulpijanovim suum cuique. V bistvu slovenska inačica sploh ni čisto prava, saj govori o neki hujši posledici (veter - vihar), ki naj bo kar prava za (slabo) dejanje. V bistvu gre za prislovično slovensko privoščljivost, lahko bi celo rekla za škodoželjnost. Taki pač očitno tudi smo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Usoda neprijavljenih terjatev v osebnem stečaju

Tjaša Radinja, 4.10.2012

Civilni sodni postopki, Obligacije

Tjaša Radinja, Pravna praksa, 38/2012V slovenskem pravnem sistemu poznamo tri vrste stečajev: nad pravno osebo, osebni stečaj in stečaj zapuščine. Vse tri ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pri osebnem stečaju se v veliki meri smiselno uporabljajo določbe stečaja nad pravno osebo, kar pa včasih odpira dileme, katerih skupni temelj je različna usoda pravnih subjektov po zaključku stečaja: pravna oseba namreč preneha, fizična pa, če ni suicidna, ne. Ena konkretnih od tod izvirajočih dilem je tudi, kaj se po končanju postopka osebnega stečaja zgodi s terjatvijo, ki nastane pred začetkom tega postopka, pa vanj ni prijavljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Sporna praksa obdavčitve dobička osebnih družb

Radujko Blaž, Kek Tamara, 4.10.2012

Davek od dohodka pravnih oseb

Blaž Radujko, Tamara Kek, Pravna praksa, 38/2012Davčna uprava RS (DURS) je v prvi polovici leta 2012 začela pozivati družbe, ki so ali so bila organizirane v statusni obliki družbe z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) ali komanditne družbe (k. d.), da naj neto dobiček (ustvarjen po obdavčitvi z rednim davkom na dohodek od pravnih oseb), pridobljen v letih od 2007 do 2011, (samo)obdavčijo z davčnim odtegljajem iz naslova dividende, kot to določa pojasnilo Generalnega davčnega urada št. 4210-151/2010 z dne 16. decembra 2010, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh DURS-a. V svojem pozivu k obračunu davčnega odtegljaja pristojni davčni uradi na kratko povzamejo bistveni del tega pojasnila in hkrati predlagajo prejemniku poziva, naj v najkrajšem roku, vendar pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora, odda davčni obračun odtegljaja z uporabo obrazca REK-2 v okviru postopka samoprijave po 55. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Tokrat malo drugače o alternativnem reševanju potrošniških sporov

Luka Rejc, 27.9.2012

TRGOVINA

Luka Rejc, Pravna praksa, 37/2012Reševanje potrošniških sporov zahteva svojevrsten pravni pristop. Najlažje to ponazorim s preprostim teoretičnim primerom. Vzemimo, da je podjetje prikrajšalo potrošnika za 200 evrov. Terjatev potrošnika velja za neugotovljeno, zato jo bo treba ugotoviti s pomočjo izvedenca. Da boste dobili nazaj svojih 200 evrov, boste morali v sodnem postopku na kocko postaviti še dodatnih 600 evrov. Že preprost verjetnostni račun nam pokaže, da je tako početje racionalno le, če je naša verjetnost za zmago stoodstotna oziroma se takemu odstotku močno približuje. Povedano drugače, v štirih enakih sporih bi morali zmagati kar trikrat, že en sam poraz pa bi naš uspeh izničil. Če izračunu ne verjamete, vprašajte igralca pokra, ki vam bo bliskovito izračunal, da se ob takem verjetnostnem razmerju splača tvegati le, če ste nedvomno prepričani, da imate v rokah zmagovalne karte.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Spodkopavanje ustavnosti

dr. Ciril Ribičič, 13.9.2012

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 35/2012Spomladi lanskega leta je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-156/08 na pobudo Univerze v Ljubljani odločilo, da sta v neskladju z Ustavo tako Zakon o visokem šolstvu kot tudi celotna uredba o financiranju visokega šolstva, ker načina financiranja ne urejata v skladu z Ustavo in njenim 58. členom (avtonomnost univerze in drugih visokih šol). Roki za odpravo neustavnosti so že potekli, namesto uskladitve zakona in uredbe pa smo pravkar dobili spremembe uredbe, ki univerzam ukinja sredstva za razvoj in bistveno znižuje sredstva za delovanje, najbolj prav Univerzi v Ljubljani. Toda to še ni vse. Uredba namreč pooblašča ministra, da lahko med letom s sklepom dodatno znižuje sredstva za univerze, če pride do rebalansa proračuna ali spremembe proračunskih sredstev za študijsko dejavnost. Tako ravnanje Vlade zbuja resne ustavnopravne pomisleke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Z enotnim evropskim nebom do izboljšanja pretoka (večje zmogljivosti) zračnega prometa

Goranka Franz Ravbar, 6.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Goranka Franz-Ravbar, Pravna praksa, 34/2012Enotno evropsko nebo (ang. Single European Sky - SES) je bil sprva projekt Evropske unije (EU), vendar jo je pozneje prerasel. Nanaša se na letalski promet tako v državah članicah kot tudi drugih (sosednjih) državah, saj je namenjen temu, da izboljša letalski promet na zemljepisnem območju Evrope, celo zunaj nje. Uresničevanje enotnega evropskega neba poteka postopoma in eden od korakov je Sporazum o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora Srednje Evrope, ki ga je Republika Slovenija ratificirala maja letos.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Jurist naj ne bo!

dr. Vesna Bergant Rakočević, 30.8.2012

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 33/2012Tale naslov namenoma aludira na znano avtobiografsko povest našega pisatelja Frana Saleškega Finžgarja Študent naj bo. Naj osvežim spomin vsem tistim, ki jim je šlo to obvezno domače branje v pozabo: avtor opisuje svoje prvo šolsko (sicer gimnazijsko) leto v Ljubljani, kjer sta ga mučila domotožje in občutek manjvrednosti, ker ni znal ne nemščine ne latinščine ter je bil zaznamovan že samo s tem, da je bil s podeželja, starši pa so imeli denarja komaj za preživetje in so le stežka plačevali njegovo šolanje. Ob koncu leta se vrne domov, ne da bi izdelal letnik, saj je zaradi sošolcev iz meščanskih družin zanemarjal šolske obveznosti. Na srečo ga podpre domači župnik, češ fant ni kriv za neuspeh, in Franceta naslednje leto ponovno vpišejo v prvi letnik, ob koncu leta pa je odličen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Rasizem v nogometu - kaj nam lahko pove primer Terry

dr. Vesna Bergant Rakočević, 26.7.2012

Šport in organizacije, Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2012V petek, 13. julija letos, je londonsko okrožno sodišče angleškega nogometaša Johna Terryja oprostilo obtožbe, da je oktobra lani na tekmi angleške lige Premier med moštvoma Queens Park Rangers (QPR) in Chelsea z rasističnimi izrazi žalil igralca QPR Antona Ferdinanda. Ob koncu tekme naj bi med obema igralcema prišlo do konflikta z izmenjavo kretenj in besed, pri čemer naj bi Terry temnopoltemu branilcu QPR med drugim izrekel: "fuck off, fuck off, yeah, yeah and you fucking black cunt, fucking knobhead". Primer je prevzelo tožilstvo, zadeva pa je v Angliji in tudi širše zaradi pomena nogometa, problema rasizma v športu in na splošno ter zvezdniškega statusa obeh vpletenih zbudila veliko pozornosti. Je bil ta petek 13., ko je okrožni sodnik svetnik Howard Riddle Terryja in dubio pro reo oprostil obtožbe, res slab dan za šport?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Omejitve zaposlovanja v javnem sektorju

Brigita Rajšter Vranović, 19.7.2012

Delovna razmerja, Uprava

Brigita Rajšter-Vranović, Pravna praksa, 28/2012V državnem organu bosta dve uslužbenki kmalu odšli na porodniški dopust ter nato na dopust za nego in varstvo otroka, prosti delovni mesti pa bi zapolnili z dvema uslužbencema za določen čas. • Ali je to sploh mogoče glede na določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Je 143. člen ZUJF v skladu z Ustavo in EKČP?

dr. Ciril Ribičič, 19.7.2012

Varstvo človekovih pravic

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 28/2012Ali ni neprimerno po nujnem postopku sprejemati zakona, ki globoko posega v materialne in moralne pravice na tisoče ljudi in v njihove pridobljene in/ali pričakovalne pravice? Ali ni 143. člen ZUJF najboljši dokaz, da sta si hitrost sprejemanja
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄27

Nujni dediči

dr. Vesna Rijavec, 12.7.2012

Kultura in umetnost

dr. Vesna Rijavec, Pravna praksa, 27/2012Knjiga Nujni dediči avtorice dr. Sabine Pavlin, ki je letos izšla pri založbi Uradni list RS (448 strani), temelji na njeni doktorski nalogi. Delo zelo poglobljeno obravnava ustanovo nujnega dedovanja prek zgodovinskih ureditev, nato podrobneje v pozitivni ureditvi. Očitno je avtorici kar najbolj uspelo upoštevati relevantna vprašanja obravnavanega področja. V predstavitvi poudarjam predvsem tiste dele, za katere menim, da so še zlasti dodana vrednost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Neumnost - slovenski nacionalni šport

dr. Vesna Bergant Rakočević, 5.7.2012

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 26/2012Južnokorejska klima je očitno zelo ugodna za slovenske športne blamaže. Le kdo se ne spominja svetovnega nogometnega prvenstva leta 2002 in tamkajšnjega melodramatičnega konca vojne Zahović v. Katanec. Slišali smo trepet besed, videli nekaj solz, po nemarnem se je omenjala Šmarna gora, naš največji zvezdnik je šel predčasno domov, reprezentanca pa po klavrnih predstavah kmalu za njim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Z najnovejšega zasedanja Beneške komisije

Ribičič Ciril, Wedam Lukić Dragica, 5.7.2012

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, dr. Dragica Wedam-Lukić, Pravna praksa, 26/2012Avtorja prispevka sva se 15. in 16. junija kot član in nadomestna članica kljub neurejenemu vprašanju financiranja udeležila 91. plenarnega zasedanja Beneške komisije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄24-25

Vsebinski vidik upravljanja kapitalskih naložb RS

Til Rozman, 21.6.2012

Uprava

Til Rozman, Pravna praksa, 24-25/2012Ministrstvo za finance je 28. maja na svoji spletni strani objavilo Koncept celovite ureditve upravljanja s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, v katerem je predstavljena (verjetna) nova ureditev področja upravljanja kapitalskih naložb države. Ker Koncept podrobno razčlenjuje in pojasnjuje organizacijo upravljavske strukture, vsebino upravljanja pa prepušča poznejšim dokumentom, je namen tega prispevka razmišljati prav o slednjih - ad concretum o vsebini, ki naj jo (kakršnakoli že upravljavska struktura) zasleduje v praksi. Dokler ni konsenza o ciljih in interesih, ki naj jih država kot lastnica zasleduje, se vprašanje, za katerega se zdi, da je in bo (v političnem in medijskem prostoru) najpomembnejše, tj. katera pravnoorganizacijska oblika naj upravlja s kapitalskimi naložbami države, sploh ne postavlja, saj je prenagljeno. Navsezadnje tudi iz smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za korporativno upravljanje družb v državni lasti izhaja, da mora vlada (pripraviti in objaviti lastniško politiko ter v njej med drugim) določiti splošne cilje lastništva, ki morajo biti, če naj se država pozicionira kot lastnica, jasno oblikovani ter razvrščeni po prednostnih nalogah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Test javnega interesa lahko odpira tudi informacije o javnih sredstvih

Jasna Rupnik, 14.6.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jasna Rupnik, Pravna praksa, 23/2012Javni interes v postopku izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja je nedoločen pravni pojem, katerega vsebino je treba zapolniti v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevaje smisel Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Pri izvedbi testa javnega interesa v praksi prihaja do različnih opredelitev tega pravnega pojma, saj Upravno sodišče Republike Slovenije ta pojem razlaga bolj restriktivno v primerjavi s prakso Informacijskega pooblaščenca. Za izvrševanje te, za demokratično družbo zelo pomembne pravice pa je to lahko zaskrbljujoča ovira.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄22

Državni svet ni ostanek preteklosti, temveč zametek prihodnosti

dr. Ciril Ribičič, 7.6.2012

Državni zbor in državni svet

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 22/2012Politične elite so pripravljene podpreti tiste predloge ustavnih sprememb, ki jim olajšajo vladanje, ne pa tudi razvojno naravnanih sprememb v korist prebivalcev. Kot ponazoritev slednjega lahko navedem zavrnitev sprememb, ki bi omogočile Ustavnemu sodišču razvojno razlago Ustave na področju varstva človekovih pravic. Kot najskrajnejši primer poenostavitev v korist strankarskih vrhov pa lahko navedem podporo ukinitvi Državnega sveta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Svoboda (za)govora - dolžnost poslušanja?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 24.5.2012

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 20/2012V zadnjem času so mi trije neprimerljivi in tudi sicer med seboj povsem nepovezani dogodki dali misliti: ali svoboda govora komurkoli nalaga dolžnost poslušanja in kako se temu ogniti brez tiščanja glave skozi zid ali pa vsaj ne da bi pri tem kršil dobre običaje oziroma bonton. Prvi dogodek je bilo neko predavanje. Glede na njegovo obliko in vsebino (ki z objavljenim naslovom ni imela kaj prida stičnih točk) sem se čudila, da poslušalci vztrajajo do konca v celem številu. Verjetno, domnevam, jih je zadrževal firbec. Za ponazoritev dogajanja naj služi
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Izvršljivost pred vročitvijo - tlakovec na poti v pekel neustavnosti

Kovač Polonca, Remic Matjaž, 17.5.2012

Uprava

dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic, Pravna praksa, 19/2012Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) že več tednov buri najrazličnejše duhove, saj nesistemsko neposredno posega v 45 zakonov in prinaša več ustavno spornih določb. V tem prispevku opozarjava na nekatere, do zdaj še neizpostavljene "rešitve", ki majejo temelje sistema ustavnega upravnega prava. Meniva, da ZUJF namreč delno protiustavno in v preostalem daleč od optimalnega spreminja tudi vprašanje vročanja in izvršljivosti po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 47(1) 46(1) 45(1)
44(2) 41-42(1) 38(3) 37(1)
35(1) 34(1) 33(1) 29-30(1)
28(2) 27(1) 26(2) 24-25(1)
23(1) 22(1) 20(1) 19(1)
16-17(2) 15(1) 14(1) 13(1)
11(2) 10(1) 9(1) 8(1)
6-7(1) 5(3) 4(2) 3(1)
2(1)

Leto objave

< Vsi
2012(43)
> Januar(2) > Februar(6) > Marec(5) > April(5) > Maj(2) > Junij(3) > Julij(6) > Avgust(1) > September(3) > Oktober(4) > November(4) > December(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov