O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Kako do učinkovitejše inšpekcije dela

Damjan Mašera, 13.12.2012

Delovna razmerja

Damjan Mašera, Pravna praksa, 48/2012Iz 15. člena Zakona o inšpekciji dela (ZID) izhaja temeljni ukrep Inšpektorata za delo kot inšpekcijskega organa, da po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu z odločbo delodajalcu odredi, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) kot krovni predpis na področju urejanja delovnih razmerij posebej ureja določen vidik odločanja v upravnem postopku, pri čemer pa zaradi razlage drugostopenjskega organa prihaja do neželene izključitve odločanja zaradi razlage ZDR, ki naj bi pristojnosti inšpektorja določal taksativno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Razjasnitev uporabe notranjih (in-house) razmerij pri izvajanju javnih naročil/koncesij

dr. Aleksij Mužina, 13.12.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 48/2012Direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ter za oddajo javnih naročil in koncesij gradenj, ki jih podeljujejo država in lokalne skupnosti, praviloma zahtevata objavo javnega razpisa. Sodišče ES (zdaj EU) je z oblikovanjem doktrine notranjih razmerij (in-house) ob izpolnjevanju treh pogojev zavezance te obveznosti odvezalo. In-house razmerja v širšem smislu predstavljajo situacije, ko javni naročnik sklene pogodbo z družbami, ki imajo pravno subjektiviteto, vendar jih javni naročnik kontrolira. Če so izpolnjeni pogoji za razmerje in-house, sploh ne gre za pogodbeno razmerje, ker je ločenost pravnih oseb naročnika in izvajalca zgolj formalna, sicer pa gre za enotno funkcionalno enoto. Izjema je po uvrstitvi tudi v slovensko nacionalno zakonodajo doživela obsežen razvoj v razmerjih z javnimi in drugimi podjetji "v lasti" države ali lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: javna podjetja).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

3 krat 26.000

dr. Jože Mencinger, 6.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 47/2012Med nemoralne in najbrž tudi pravno najbolj sporne odločitve Slovenije od njene osamosvojitve, ki se jih kot državljan sramujem, sodijo izbrisani v letu 1992, ravnanje z varčevalci NLB v letu 1995 in letošnje znižanje pokojnin. Prva in tretja odločitev sta prizadeli približno 26.000 prebivalcev Slovenije, pri drugi je sicer šlo za 300 milijonov nemških mark. Morda je bilo tudi tam približno 26.000 varčevalcev, ki ob razpadu Jugoslavije svojih prihrankov niso želeli ali mogli prenesti iz LB v hrvaške banke. Vse tri odločitve naj bi bile gospodarsko koristne, kolikšna je in še bo njihova dejanska gospodarska škoda, pa lahko le ugibamo. Kdo je kriv, prav tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank

Koritnik Maja, Merc Peter, 29.11.2012

Pravoznanstvo

Maja Koritnik, mag. Peter Merc, Pravna praksa, 46/2012Sprejetje Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) je odgovor slovenskega zakonodajalca na več let trajajoče nestabilno finančno okolje, ki se ni izboljšalo kljub že več sprejetim ukrepom. Negotovost, h kateri sta pripomogla tudi krčenje domače gospodarske aktivnosti in zaostritev evropske dolžniške krize, se kaže tudi v poslovanju bank in poslabševanju njihovega kreditnega portfelja, zaradi česar je bila na ravni celotnega bančnega sektorja v letu 2011 dosežena visoka agregatna izguba. Zakonodajalec je sprejetje ukrepov za krepitev stabilnosti bank utemeljil z oceno, da je za poslabšanje kreditnega portfelja bank krivo tudi vztrajno zmanjševanje kreditne aktivnosti bank in njihova pasivnost ter napačna presoja pri prestrukturiranju podjetij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Sodstvo med vse bolj nepregledno zakonodajo

Branko Masleša, 29.11.2012

Sodišča

Branko Masleša, Pravna praksa, 46/2012Delovanje sodstva, ki je enakopravna in neodvisna veja oblasti, je odločilnega pomena za delovanje pravne države. Pristojnosti med vejami oblasti so normativno res jasno zamejene. Obstajajo pa nekatere sive cone, ki kažejo, da te meje niso povsem nepropustne. Anahronistična usedlina enotnosti oblasti se kaže v imanentnih hotenjih vsake politične oblasti po krepitvi in širitvi lastnih pristojnosti. V medsebojnem delovanju oblasti ni motečih šumov, dokler se po subtilnih taktih upošteva načelo zavor in ravnovesij. Težave nastopijo, ko se meje pristojnosti prestopijo in toni postanejo disonantni, v razmerjih med vejami oblasti pa začnejo prevladovati prvine razglašenosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Novi Zakon o elektronskih komunikacijah - Po domače začinjen regulativni okvir EU

dr. Boštjan Makarovič, 22.11.2012

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

dr. Boštjan Makarovič, Pravna praksa, 45/2012Komunikacije so že pregovorno gibalo družbenega razvoja. Če temu dodamo še empirično ugotovitev, da je posledica rasti desetih odstotnih točk v penetraciji širokopasovnega dostopa povečanje letne gospodarske rasti na prebivalca za 0,9-1,5 odstotne točke, nam je lahko jasno, da je javna politika (ang. policy) na področju telekomunikacij ključna za ekonomski razvoj. Slovenija take politike nima: dosedanji razvoj trga je bil kombinacija poslovne iniciative telekomunikacijskih operaterjev, črpanja evropskih sredstev in implementacije prokonkurenčnih ukrepov Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK) v skladu z evropskim regulativnim okvirom v letih 2005-2009. Prav slednji dejavnik nikdar ni bil pri srcu dnevni politiki, ki se je ne glede na barvo v imenu "nacionalnega interesa" vedno spogledovala z obuditvijo državnega monopola, zato je bila implementacija prava EU na področju telekomunikacij vedno začinjena z domačo "stroko".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

O vplivu javne dostopnosti in zgradbe sodnih odločb na kvaliteto prava

dr. Damjan Možina, 22.11.2012

Pravoznanstvo

dr. Damjan Možina, Pravna praksa, 45/2012Za poznavanje prava ni dovolj poznavanje besedila in duha zakonov, ampak je treba vedeti tudi, kako sodišča te zakone uporabljajo. Treba je skratka poznati sodno prakso. Tu pa v slovenskem pravnem sistemu naletimo na težave. V tem prispevku, ki se nanaša na sodne odločbe v civilnih in gospodarskih zadevah, bi rad opozoril na nekatere izmed njih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

4. točka četrtega odstavka 11. člena

Jože Mencinger, 15.11.2012

Banke in hranilnice

Jože Mencinger, Pravna praksa, 44/2012"Vlada s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije podrobneje uredi pravice za povratni nakup v korist in obveznosti povratnega nakupa na škodo bank in namenskih družb, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, in druge ustrezne oblike udeležbe pri prevzemu tveganj," je zapisano v 4. točki četrtega odstavka 11. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za okrepitev stabilnosti bank.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Administrativne ovire pri izvajanju programov Evropskega teritorialnega sodelovanja

dr. Breda Mulec, 25.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 41-42/2012Pogajanja o predlogu finančnega okvira 2014-2020 (nova finančna perspektiva), tj. proračuna EU, ki ga je pripravila Evropska komisija, so se začela že julija 2011. Komisija je v svojem predlogu predvidela nekoliko manjši obseg finančnega okvira, in sicer 1.023 milijard evrov oziroma 1,05 odstotka bruto narodnega proizvoda EU, in 5,3-odstotno zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko. Kljub temu pa ostaja kohezijska politika s svojim 33-odstotnim deležem v proračunu EU daleč najbolj podprta skupna evropska politika. Problem ni v nevarnosti, da bi se finančna sredstva za Slovenijo preveč zmanjšala, ampak v nezmožnosti njenih inštitucij, da bi zagotovile racionalno in ekonomsko porabo evropskih finančnih sredstev. Vzrok so preveč zbirokratizirani procesi, na nekatere neučinkovitosti pa je nazadnje opozorilo tudi Računsko sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Mačkova očeta

dr. Jože Mencinger, 12.10.2012

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 39-40/2012Za tiste, ki so že pozabili na dijaška leta, gre za črtico Janka Kersnika o "pokojninskem sistemu" njegovega časa. Ker je bil Kersnik notar, gre najbrž kar za izkušnje z delovanjem "sistema". Za socialno varnost starejših je takrat skrbela družina. Prvi zametki zdajšnjih pokojninskih in zdravstvenih sistemov, ki so dolžnost skrbeti za onemogle in bolne z družine prenesli na družbo, so šele nastajali. Ravnanje družbe z upokojenci je podobno ravnanju gospodarjev kmetij s preužitkarji. Lahko je dobro ali slabo - kot v Kersnikovi črtici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Bolni otroci v vrtcu in varovanje zdravja drugih

Potočnik Aleš, Markovič Zlatka, 12.10.2012

Predšolska vzgoja

Aleš Potočnik, Zlatka Markovič, Pravna praksa, 39-40/2012Štiriletna deklica obiskuje vrtec, vendar velikokrat zboli in mora zato ostati doma. Deklica zboli zato, ker drugi starši bolne otroke pripeljejo v vrtec, namesto da bi zanje skrbeli doma, dokler ne ozdravijo. Vzgojitelji pravijo, da nimajo pravice, da bi zavrnili sprejem bolnih otrok v vrtec. • Kaj lahko stori starš otroka, da starši bolnih otrok ne bi peljali v vrtec?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Ali postaja Slovenija policijska država?

Nataša Pirc Musar, 12.10.2012

Uprava

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 39-40/2012V minulem tednu je Informacijski pooblaščenec poslancem Državnega zbora pisal kar dvakrat, česar ne storimo prav pogosto, saj je sodelovanje z ministrstvi pri pripravi zakonodaje praviloma zgledno. Tokrat smo se morali oglasiti v zvezi z zelo širokimi pooblastili, ki naj bi jih policija dobila z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije in z Zakonom o elektronskih komunikacijah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Suša in Poplava

dr. Jože Mencinger, 20.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 36/2012Kaj je hujše, suša ali poplava? V ekonomski vedi smo, ko smo imeli še bolj preprosta in zaprta gospodarstva, kot sušo in poplavo obravnavali brezposelnost in inflacijo. Povezava je bila preprosta: zmanjševanje brezposelnosti bi prineslo višjo inflacijo, zmanjševanje inflacije pa višjo brezposelnost. To "ekonomsko zakonitost" kaže Phillipsova krivulja, poimenovana po ekonomistu, ki jo je prvi prikazal s pomočjo empiričnih podatkov. A če je v naravi gotovo, da dež odpravlja sušo, v gospodarstvu ni gotovo, da dviganje cen odpravlja brezposelnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Podjetniku naklonjene reforme

Jure Mikuž, 6.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jure Mikuž, Pravna praksa, 34/2012Pogosto se sprašujem, od kod izvira neizmerna samozavest Slovencev, da znamo sami narediti vse bolje od drugih narodov in da je kopiranje nujno slaba stvar. Daleč od tega, da bi bil zagovornik "kitajskega" načina kopiranja proizvodov, saj za tako majhen narod, kot smo Slovenci, to niti ni vzdržen poslovni model. Ko pa govorimo o davčnih politikah, o zakonitostih trga dela in podobno, pa že v naši bližnji okolici najdemo nekaj primerov držav, ki so se stvari lotile na načine, iz katerih bi se lahko tudi mi marsikaj naučili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dimnikarska služba in potrebe po novi sistemski ureditvi gospodarskih javnih služb

dr. Breda Mulec, 30.8.2012

Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 33/2012Nova koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandat 2012-2015 določa, da bodo koalicijski partnerji odpravili vse koncesijske omejitve in dovolili konkurenco v panogah, v katerih zdaj število igralcev na trgu neposredno nadzoruje država (notarstvo, dimnikarstvo). V nadaljevanju je zapisano, da bodo bistveno zmanjšali število tistih dejavnosti, za katere je treba pridobiti dovoljenje ali licenco. V dejavnostih, ki bodo ostale regulirane, se kot minimum zaščite porabnika zagotovijo neodvisne informacije o kakovosti, odpravijo minimiziranje cen in obvezne tarife. To je vsekakor spodbudna zaveza, saj so si dosedanje vlade večkrat, a neuspešno prizadevale urediti gospodarske javne službe učinkoviteje in v skladu z zahtevami EU. Na področju dimnikarskih storitev so se oblikovale civilne iniciative, ki si prizadevajo za njihovo liberalizacijo. Po njihovem prepričanju je nesprejemljivo, da si lahko izberemo svojega zdravnika, dimnikarja pa ti izbere država, pa čeprav opravi dimnikar svoje delo nezadovoljivo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Je evro res večen?

dr. Jože Mencinger, 23.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 31-32/2012Da je evro večen, pravi guverner Evropske centralne banke Mario Draghi. A kaj drugega bi guverner sploh lahko rekel? Profesorji pa v njegovo večnost moramo dvomiti; tudi zaradi poklica. Pri tem se radi sklicujemo na pravilne stare dvome, na napačne enako radi pozabljamo. Res pa je, da v samoumevnih ciklih "ekonomskih zakonitosti" trmasto vztrajanje "pri svojem" zagotavlja, da boš enkrat zagotovo imel prav. Kako hitro, se ne ve, saj so cikli v ekonomski vedi različno dolgi: kakšen traja desetletje ali več, drugi le kakšen teden.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Pasti finančnega vzvoda

Jure Mikuž, 19.7.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Jure Mikuž, Pravna praksa, 28/2012Čeprav se je vsaj v času, ko sem še študiral, v okviru študija ekonomije finančnemu vzvodu namenjalo presenetljivo veliko pozornosti, velika večina vodilnih kadrov v slovenskih podjetjih tega instrumenta ni najbolje preučila, kar se kaže v težavah, v katerih se je znašlo veliko slovenskih podjetij. Zato menim, da je primerno, da namenim nekaj besed prednostim in tveganjem, ki jih prinaša uporaba finančnega vzvoda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Proslava in evro

dr. Jože Mencinger, 5.7.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 26/2012V nenavadnem "koreferatu" k predsednikovemu govoru na proslavi dneva državnosti je govornik pohvalil nizko ceno proslave. Stala naj bi namreč zgolj 90.000 evrov, kar trikrat manj kot proslave pred njo. Da je šlo za poceni stvar, se je videlo in slišalo. Toda, ali je res šlo za varčevanje, ki bo tudi vnukom zmanjšalo breme dolga?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Pomen pojasnilne dolžnosti v praksi

Jaša Močnik, 14.6.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jaša Močnik, Pravna praksa, 23/2012Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) obravnava pojasnilno dolžnost v 20. členu, in sicer v okviru pravice do obveščenosti in sodelovanja. S strani zdravnika ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost je predpogoj za oblikovanje pacientove svobodne in resne volje, kar je tudi osnova za njegovo pravno veljavno privolitev v posamezen zdravniški poseg. Čeprav je ZPacP pri definiranju pojasnilne dolžnosti jasen, praksa te pogosto ne zagotavlja. ZPacP v prvem odstavku 20. člena določa, da ima pacient zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja pravico biti obveščen o: - svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe,
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Kameleon

Jure Mikuž, 14.6.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jure Mikuž, Pravna praksa, 23/2012V Sloveniji trenutno vlada ozračje (pa ne govorim o meteorološkem prehodu med pomladjo in poletjem), kakršnega v novejši zgodovini gotovo še nismo doživeli. Podirajo se miti o nenadkriljivih direktorjih in razkrivajo temne skrivnosti začasnega hitrega vzpona posameznih večjih in manjših gospodarskih sistemov. Zaradi prepričanja, da je vse, kar je povezano z gospodarstvom, danes tudi umazano, najbolj trpijo tisti, ki delujejo pošteno, saj so zaradi vsesplošne psihoze pogosto obravnavani v istem duhu kot njihovi nesposobni tekmeci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

navidezna demokracija

Nataša Pirc Musar, 14.6.2012

Pravoznanstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 23/2012Konec prejšnjega meseca smo pri Informacijskem pooblaščencu v Državni zbor poslali že naše šesto letno poročilo. Z obsegom zadev v letu 2011 smo dosegli "nov rekord", in sicer tako na področju varstva osebnih podatkov kot tudi na področju dostopa do informacij javnega značaja. S takim pripadom zadev se operativno še komaj spopadamo, na drugi strani pa smo, vsaj glede varstva osebnih podatkov, zadovoljni, saj pripad zadev kaže na dejstvo vse večje obveščenosti in ozaveščenosti posameznikov, ki vse bolj razumejo namen in pomen te človekove pravice. Takega zadovoljstva ne čutimo, ko gre za povečanje pritožb na področju dostopa do informacij javnega značaja, saj je to kazalec zaskrbljujočega trenda odrekanja pravice do informacij s strani organov zavezancev. Morda je to vsaj delno tudi posledica dejstva, da Vlada (še) ni sprejela skupne strategije o ciljih delovanja organov javnega sektorja na tem področju oziroma strategije, ki bi zavezance spodbujala k bolj odprtemu delovanju. Pa bi jo morala - že davno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Tekmovanje Rubikon 2012

Toni Matoh, 31.5.2012

Ostalo

Toni Matoh, Pravna praksa, 21/2012Sedmo finale tekmovanja v predstavitvi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jih prireja profesor PF Univerze v Ljubljani dr. Ciril Ribičič v sodelovanju s Katedro za ustavno pravo in Študentskim svetom PF, je potekalo 17. maja 2012. Na njem so nastopili Ana Velkavrh, Maša Jeričević, Danijel Igrec, Tina Korošec, Maruša Veber, Barbara Oven, Neža Šubic, Ivana Viljušić (vsi študentje PF Univerze v Ljubljani) in Aldijana Ahmetović z Evropske pravne fakultete v Novi Gorici. Vsak tekmovalec si je izbral eno od sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jo je podrobno predstavil na tekmovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Je evro mogoče rešiti s fiskalno unijo?

dr. Jože Mencinger, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 21/2012Po trinajstih letih se evro, doslej ponos evropskega združevanja, spreminja v njegovo veliko, če ne kar usodno breme. Že ob nastanku je šlo za političen projekt, za katerega je bilo težko najti trdne ekonomske temelje, saj je bilo očitno, da države, ki sestavljajo EMU, ne bodo izpolnjevale meril za optimalno denarno področje, na katerem naj bi uspešno uporabljali en denar ali pa bi bili tečaji med valutami fiksni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Evropsko pravo prodajne pogodbe: stvar izbire!

dr. Damjan Možina, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Damjan Možina, Pravna praksa, 21/2012Enajstega oktobra 2011 je Evropska komisija objavila predlog Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (CESL). Gre za pomemben mejnik v razvoju evropskega zasebnega prava. Doslej so bili znanstveni projekti evropskega poenotenja pogodbenega prava, kot na primer Načela evropskega pogodbenega prava (PECL) in Osnutek skupnega referenčnega okvira (DCFR), "akademska" besedila oziroma modelni zakoni. Zdaj pa se je tako besedilo prvič znašlo v zakonodajnem postopku EU kot osnutek evropske ureditve prodajne pogodbe. Poleg pogodb o prodaji blaga ureja tudi pogodbe o dobavi digitalnih vsebin in pogodbe o povezanih storitvah, kakršne so na primer montaža, vzdrževanje, popravilo. Ne vsebuje le določb o pravicah in obveznostih iz prodajne pogodbe, ampak tudi precejšen del splošnega pogodbenega prava. Skupno evropsko pravo iz predloga uredbe pa ima posebno pravno naravo: ne gre za pravni akt v smislu, ki bi bil (kot dispozitivno ali pa kogentno pravo) sam po sebi zavezujoč, ampak se evropsko pravo prodajne pogodbe uporablja le, če ga izbereta stranki prodajne pogodbe ("opt-in"). Stranki morata biti iz različnih držav (čezmejne pogodbe); lahko gre za pogodbo med podjetjem in potrošnikom (B2C) ali za pogodbo med dvema podjetjema (B2B), od katerih pa je eno manjše ali srednje podjetje (SME). S predlogom uredbe o opcijskem instrumentu za pravo prodajne pogodbe želi Evropska komisija spodbuditi čezmejno trgovanje s potrošniki na notranjem trgu, ki zaostaja za svojimi potenciali. Hkrati pa predlog vsebuje tudi visoke standarde varstva potrošnikov iz veljavnega prava EU. V strokovni literaturi je predlog uredbe naletel na izjemno zanimanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Konkurenčnost prepovedana

Jure Mikuž, 24.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jure Mikuž, Pravna praksa, 20/2012Pred dnevi sem bil gost okrogle mize na že tradicionalni 29. Finančni konferenci v Portorožu, katere tema je bila Direktiva 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (Direktiva AIFMD), tj. tistih investicijskih skladov, ki ne spadajo pod regulativo UCITS. Direktiva AIFMD zajema zelo široko področje finančnih instrumentov, na primer od skladov tveganega kapitala, zasebnih naložbenih skladov, nepremičninskih skladov do finančnih instrumentov, vezanih na umetniška dela, nekatere kovine ipd.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(2) 47(1) 46(2) 45(2)
44(1) 41-42(1) 39-40(3) 36(1)
34(1) 33(1) 31-32(1) 28(1)
26(1) 23(3) 21(3) 20(1)
18(1) 15(3) 14(1) 13(1)
11(1) 9(2) 8(1) 6-7(3)
5(1) 4(2) 1(2)

Leto objave

< Vsi
2012(43)
> Januar(2) > Februar(6) > Marec(4) > April(5) > Maj(5) > Junij(3) > Julij(2) > Avgust(2) > September(2) > Oktober(4) > November(5) > December(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov