O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 83)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Kriza zahteva krepitev človekovih pravic

mag. Matija Žgur, 19.12.2013

Človekove pravice

mag. Matija Žgur, Pravna praksa, 49-50/2013V torek, 10. decembra, je na PF Univerze v Ljubljani potekala obeležitev dneva človekovih pravic, ki sta jo skupaj s fakulteto pripravili Društvo za mednarodno pravo za Slovenijo in Društvo za ustavno pravo Slovenije. Na ta dan je pred 65 leti Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic - prvi dokument, ki razglaša univerzalno veljavo človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Kritike o izogibanju vsebinskim presojam so neupravičene

mag. Miroslav Mozetič, 19.12.2013

Ustavno sodišče

mag. Miroslav Mozetič, Pravna praksa, 49-50/2013Nenavadno se mi zdi, da dan ustavnosti obeležujemo le na Ustavnem sodišču in da se ob dnevu samostojnosti spominjamo le naše plebiscitne odločitve za samostojno državo. Res je, da pomeni plebiscitna odločitev prvi pravni korak k samostojnosti, vendar pa pomenita Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustava, sprejeta 23. decembra 1991, vzpostavitev novega vrednostnega sistema, temelječega na spoštovanju človekovega dostojanstva, ki je pravnoetični temelj naše ustavne ureditve. Slednja "temelji na konceptu ustavne demokracije, tj. na predpostavki, da mora biti oblast omejena z nekaterimi temeljnimi pravicam in svoboščinami, ki človeku pripadajo zaradi njegove lastne vrednosti" (odločba US, št. U-I-109/10).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Čigavi so stroški za predhodni zdravstveni pregled za delovno mesto zdravnika specializanta?

Avtor ni naveden, 19.12.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2013Varuh se je ob reševanju konkretne pobude srečal s problemom plačila stroškov predhodnih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledov za delovno mesto zdravnika specializanta. Zdravniška zbornica Slovenije namreč od kandidatov, ki se prijavijo na javni razpis specializacij zdravnikov za posamezna specialistična področja, kot obvezno dokazilo zahteva predložitev zdravniškega spričevala o predhodnem usmerjenem preventivnem zdravstvenem pregledu za delovno mesto specializanta, opravljenem pri pooblaščenem zdravniku medicine dela, prometa in športa, iz katerega bo razvidno, da je kandidat sposoben za specializacijo, za katero bo kandidiral. Kandidati morajo pridobiti zdravniško spričevalo na svoje stroške, pri tem pa sploh ni nujno, da bodo na razpisu uspeli. Če na razpisu ne uspejo in ponovno kandidirajo naslednje leto na novem razpisu, morajo pridobiti novo zdravniško spričevalo, saj so spričevala veljavna le eno leto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Varnostno-obveščevalne službe na prepihu

Nataša Pirc Musar, 12.12.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 48/2013Po treh mesecih dela in treh zelo napornih in dolgih sestankih s predstavniki ZDA je ad hoc skupina, ki jo je ustanovil Svet EU z namenom preveriti navedbe iz razkritij Edwarda Snowdna, končala svoje delo. Že vnaprej smo vedeli, da gre za misijo iskanja oziroma preverjanja dejstev in da bo naloga izvedeti kaj več iz prve roke zelo težka. In tako je tudi bilo, zelo težko smo, razumljivo, karkoli o metodah dela izvlekli iz ameriških kolegov, bolj zgovorni so bili le pri zatrjevanjih, da za vse obstajajo pravne podlage. Poročilo je treba torej brati kot dokument, ki potrjuje vsaj nekaj od tega, kar o delovanju Nacionalne varnostne agencije (National Security Agency - NSA) beremo v medijih. Potrjuje namreč tisto, kar so Američani v tej fazi bili pripravljeni priznati, in seje dvom v tisto delovanje ZDA, o katerem niso želeli spregovoriti niti besede. Kot članica te delovne skupine sem se seveda osredotočila na varstvo osebnih podatkov, strokovnjaki s tega področja smo namreč delali skupaj s strokovnjaki za obveščevalno dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Pravica do pitne vode

dr. Vasilka Sancin, 12.12.2013

Človekove pravice

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 48/2013Brez vode ni življenja, ne človeka ne države. Človek brez dostopa do pitne vode praviloma ne bo preživel tedna dni, država pa za izpolnitev enega od konstitutivnih elementov svojega obstoja potrebuje naseljivo kopno ozemlje, kar je pogojeno z dostopom prebivalstva do pitne vode. Kljub temu je marsikje zagotavljanje te osnovne potrebe oteženo oziroma je voda težko dostopna vse večjemu številu ljudi. V sodelovanju med PF Univerze v Ljubljani in PF Univerze v Lizboni je 29. novembra 2013 v Lizboni potekala znanstvena delavnica, na kateri je tekla razprava o pravici do pitne vode. Pozornost je bila namenjena številnim izzivom pri pravnem urejanju na nacionalni in mednarodni ravni, tako pri konceptualizaciji pravice kot tudi njeni učinkoviti implementaciji v praksi, predstavljeni pa so bili tudi primeri domačih pravnih ureditev v Sloveniji in na Portugalskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Ekonomska kriza in človekove pravice

Sancin Vasilka, Žgur Matija, 5.12.2013

Človekove pravice

dr. Vasilka Sancin, mag. Matija Žgur, Pravna praksa, 47/2013Dne 10. decembra 1948 je Generalna skupščina OZN sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je pomenila začetek "dobe človekovih pravic" - dobe, ki jo zaznamuje radikalna sprememba politične paradigme: odnosi med vladajočimi in tistimi, ki jim ti vladajo, se ne presojajo več z vidika prvih, temveč z vidika slednjih. Letos obeležujemo tudi 20. obletnico Svetovne konference človekovih pravic, ki je med drugim pozvala k ustanovitvi Urada visokega komisarja za človekove pravice. V sklepih konference je bilo poudarjeno, da "se države članice OZN svečano zavezujejo k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in k posamičnemu ter kolektivnemu ukrepanju, da bi uživanje človekovih pravic postalo realnost za vsakega človeka". Danes, 65 let od sprejema Splošne deklaracije in 20 let od zavez držav na dunajski konferenci človekovih pravic, se tudi zaradi ekonomske krize univerzalno priznanje in uveljavitev človekovih pravic kažeta kot ideal, ki se vse bolj izmika uresničitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Dan republike

dr. Ciril Ribičič, 21.11.2013

Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 45/2013Na šestindevetdeseti seji, ki je potekala od 10. do 12. oktobra 2013, je Beneška komisija med drugim ob novih zadevah obravnavala tudi uresničevanje svojih starih priporočil, na primer glede zoževanja imunitetne pravice sodnikov v Moldaviji, postopnosti spreminjanja islandske ustave in nedorečenosti predlaganih rešitev v njenem osnutku, tudi glede uvajanja kombiniranega volilnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Nasprotovanje predlogu evropske direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb za oskrbo z vodo

Avtor ni naveden, 14.11.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2013Na Varuha se je obrnilo več posameznikov in skupin ter izrazilo nasprotovanje privatizaciji vode, ki naj bi jo omogočali predlogi direktiv EU, in sicer predlog direktive o javnih naročilih, predlog direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in predlog direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Negovalcem otrok s posebnimi potrebami odvzeti dnevi dopusta za nego

Avtor ni naveden, 7.11.2013

Človekove pravice, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2013Varuh je prejel več pobud javnih uslužbencev, prizadetih zaradi omejitve števila dni letnega dopusta, ki jo je prinesel 187. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Gre za javne uslužbence, ki že na podlagi kriterijev delovne dobe, zahtevnosti dela in starosti javnega uslužbenca dosegajo zgornjo mejo 35 dni letnega dopusta. Poleg tega pa ti javni uslužbenci varujejo in negujejo otroke s težjo telesno ali zmerno, težjo ali težko duševno prizadetostjo, zaradi česar so po veljavni zakonodaji (na primer po drugem odstavku 39. člena Zakona o delavcih v državnih organih) upravičeni do dodatnih pet dni letnega dopusta. Zaradi omejitve iz 187. člena ZUJF se jim ti dnevi dopusta črtajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Še o bedakih, fašistih in obsojenem Božičku

Leon Recek, 7.11.2013

Človekove pravice

Leon Recek, Pravna praksa, 42-43/2013V svoji kolumni na spletnem portalu Ius-info z dne 27. septembra 2013 se je dr. Matej Avbelj odzval na moj prispevek v PP, št. 37/2013, Bedaki, fašisti in obsojeni Božiček, v katerem sem podal kritiko njegove razlage štirih odločb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) iz njegovega članka Obsojeni Božiček. V svojem odzivu je sprejel moje stališče, da je bilo njegovo tolmačenje teh odločb napačno, a vztraja, da je odločba ljubljanskega pritožbenega sodišča v zadevi "Furlan v. Janković" nezakonita. Še več, moja kritika njegovega pisanja, ki ji utemeljenosti sicer ne odreka, naj bi zgrešila pravega naslovnika, ker se v članku ukvarjam z njegovim stališčem, ne pa z "vse kritike vredno sodbo" Višjega sodišča v Ljubljani, napake katerega sem namerno ali nenamerno spregledal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Prejemniki štipendij za študij v tujini nezaposljivi v Sloveniji

Avtor ni naveden, 18.10.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Varuh je tudi v letu 2013 prejel v obravnavo pobude s problematiko zaposlovanja štipendistov, ki so po končanih univerzitetnih programih izobraževanja nadaljevali študij v tujini. To jim je omogočil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (JSRKŠ) z dodelitvijo precej visokih zneskov štipendij. Kandidati so z JSRKŠ ter s Službo Vlade RS za razvoj in evropske zadeve (SVREZ) podpisali pogodbe o štipendiranju (pogodbe) in s tem sprejeli poleg pravic tudi obveznosti iz 4. člena pogodbe. Vendar pa ima v skladu s tem členom obveznost do štipendista tudi SVREZ, saj mora v treh mesecih po prejemu potrdila o uspešno končanem izobraževanju določiti državni organ, v katerem se štipendist mora zaposliti. Če SVREZ v tem roku štipendistu ne ponudi zaposlitve, mora slednjo štipendist najti sam, saj se je dolžan za tri leta zaposliti v Republiki Sloveniji ali pa se za enako obdobje samozaposliti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Teritorialne meje ustavne zahteve po sodni odločbi: dva primera

Šugman Stubbs Katja, Gorkič Primož, 18.10.2013

Človekove pravice

dr. Katja Šugman-Stubbs, dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 40-41/2013V Ustavi Republike Slovenije se kot pogoj dovoljenosti določenih posegov v človekove pravice pogosto pojavlja izdaja sodne odločbe. Tak primer so določbe o priporu (20. člen Ustave RS) in varstvu zasebnosti (35.-37. člen Ustave RS). Kadar gre za zadeve, ki se nanašajo izključno na območje Republike Slovenije, je tak pogoj v presoji Ustavnega sodišča RS dovolj jasen, izdelan in predvidljiv. Kadar pa presoja določenega pravnega primera vsebuje tudi "tuj" element, pa se Ustavno sodišče pri razlagi tega pojma zapleta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Razreševanje izbrisa - ali reševanje naše biti?

Blaž Kovač, 10.10.2013

Človekove pravice

Blaž Kovač, Pravna praksa, 39/2013"No, zdaj smo pa tam ... kjer ni muh." "Teh res ni, so pa podgane." Ciničen pogovor Lakotnika, Zvitorepca in Trdonje na dnu grajske ječe v Mustrovem stripu Vitez ropar je kot nalašč za ponazoritev pravno-politično-etične godlje, v katero je zašla slovenska politika s pripravo zakonskega predloga o odpravi posledic izbrisa - mimo izbrisanih samih. Zataknjeni smo v tej iracionalni politični godlji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Stranka ne more biti hkrati na dveh narokih

Avtor ni naveden, 3.10.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2013Pobudnica je bila po šestih letih čakanja povabljena na sodno obravnavo v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2182/2007-ll, razpisano za 20. junij 2013 ob 9. uri. Hkrati je prejela tudi vabilo kot oškodovanka v kazenski zadevi istega sodišča pod opr. št. ll K 29735/2010, in sicer za isti datum in uro kot v pravdni zadevi (tožena stranka v pravdnem postopku je bila hkrati tudi obtoženec v kazenski zadevi). Ker se je želela udeležiti obeh narokov, se je obrnila na obe sodnici in tudi na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Prejela je le odgovor sodnice v kazenski zadevi, da kazenske obravnave ne bo preložila, češ da prisotnost pobudnice kot oškodovanke na naroku ni obvezna. Zato je pobudnica zaprosila za posredovanje Varuha, da se zaplet uredi tako, da se bo lahko udeležila obeh narokov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

S "preskokom" letnika kaznovana pri višini Zoisove štipendije

Avtor ni naveden, 3.10.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2013Varuh je prejel pobudo, v kateri mati dijakinje navaja, da je hči v šolskem letu 2012/2013 prejemnica Zoisove štipendije. Obiskuje prvi letnik gimnazije in hkrati opravlja izpite za drugi letnik. V šolskem letu 2013/2014 se torej namerava vpisati v tretji letnik gimnazije. Nedavno naj bi ji na Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije (JSRKŠ) povedali, da se ji bodo v povprečje ocen za pridobitev omenjene štipendije v prihodnjem šolskem letu štele ocene vseh predmetov iz prvega in drugega letnika. To se ji ne zdi pravično, saj ji bodo ocene iz drugega letnika, ki ga bo opravila s predmetnimi izpiti, kvarile povprečje ocen prvega letnika, ki ga obiskuje. Poleg tega naj tudi ne bi bila upravičena do enkratnega izplačila Zoisove štipendije za opravljen drugi letnik, kar kot možnost predvideva 12. člen Zakona o štipendiranju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Vročanje pošte brezdomcem

Avtor ni naveden, 3.10.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2013Varuha je pobudnik opozoril na problematiko vročanja priporočene pošte in pošiljk s strani državnih organov brezdomcem. Center za socialno delo, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče, naj se z vročanjem ne bi več želel ukvarjati, nekateri drugi centri pa tako dejavnost še izvajajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Predlogi za izboljšanje položaja oškodovanca v kazenskem postopku

Avtor ni naveden, 26.9.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2013V poročilu za leto 2012 (str. 115-118) je Varuh že izpostavil vprašanje učinkovitega pravnega sredstva oškodovanca v primeru nestrinjanja z odločitvijo državnega tožilca. V nadaljevanju obravnavanja te problematike je tudi Ministrstvu za pravosodje predlagal, da se opravi skrben premislek o morebitni dopolnitvi zakonodaje v tem delu. Hkrati je menil, da bi bilo treba zaradi izboljšanja (zdaj neugodnega) položaja oškodovanca v kazenskem postopku nujno čim prej razmisliti tudi o podaljšanju roka na denimo 30 dni (z zdajšnjih osem), v katerem lahko oškodovanec ob pogojih iz 60. člena ZKP začne pregon sam. Varuh meni, da je to potrebno že zato, da se oškodovanec lahko seznani z vsem zbranim (tožilskim) gradivom in si zagotovi ustrezno (brezplačno) pravno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Bedaki, fašisti in obsojeni Božiček

Leon Recek, 26.9.2013

Človekove pravice

Leon Recek, Pravna praksa, 37/2013V Pravni praksi, št. 34/2013, sem z zanimanjem prebral članek cenjenega dr. Mateja Avblja Obsojeni Božiček, v katerem pretresa odločbi prvo- in drugostopenjskega sodišča v kazenski zadevi "Furlan proti Jankoviću". Mojo pozornost je pritegnilo stališče, da glede politikov, katerih osebnostne pravice so zaradi okoliščine njihovega političnega udejstvovanja manj varovane in se morajo bolj umakniti svobodi izražanja, iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) izhaja, da morajo trpeti negativne in splošne vrednostne sodbe, ki se manifestirajo v oznakah, kot so fašist, idiot in prikriti nacist, uperjene ne zoper ravnanje, temveč zoper osebnost posameznika. Stališče je zanimivo v toliko, da si zasluži podrobnejšo obravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Pomanjkljivosti policistov pri obravnavanju prometne nesreče

Avtor ni naveden, 19.9.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2013Pobudnik je navedel, da je bil 18. oktobra 2012 udeležen v prometni nesreči, ki so jo obravnavali policisti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah. Pobudnik z njihovim ukrepanjem ni bil zadovoljen. Poudaril je, da je bila nasprotna udeleženka v prometni nesreči obravnavana le na podlagi petega odstavka 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), čeprav je očitno šlo za njen pobeg s kraja prometne nesreče s hujšimi telesnimi poškodbami. Varuha je zaprosil za mnenje glede kaznovanja udeleženke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Pravica otroka, spočetega z biomedicinsko pomočjo, do poznavanja svojega izvora

mag. Judita Dolžan, 12.9.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 35/2013V javnosti je bila precej pozornosti deležna nedavna odločitev Višjega deželnega sodišča Hamm, ki je ugodilo zahtevku hčere neplodnega zakonskega para, spočete z biomedicinsko pomočjo (konkretneje: oploditev ženske s semensko celico darovalca, ki ni njen zakonski partner). Ta je od zdravnika, soustanovitelja in družbenika enega najstarejših in največjih takih inštitutov v Nemčiji, Centra za reprodukcijsko medicino v Essnu, zahtevala podajo informacij o svojem biološkem očetu. Poleg tega je zatrjevala, da toženega zdravnika vežeta tako dolžnost hrambe osebnih podatkov darovalca kot tudi dolžnost podaje informacij glede zdravniške dokumentacije v zvezi s samim posegom. Podredno pa je zahtevala plačilo odškodnine za primer, da informacije ne bi bile podane v zahtevanem roku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Nepravilnosti v policijskem postopku

Avtor ni naveden, 12.9.2013

Človekove pravice, Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2013V pobudi Varuhu je pobudnik izpostavil nepravilnosti policistov Policijske postaje Rogaška Slatina v postopku 19. maja 2011 in poškodbe, ki jih je pri tem utrpel (hkrati je bilo poškodovano tudi njegovo vozilo). Policistom je očital neupravičen odvzem prostosti, lažno naznanitev prekrškov in poškodbo vozila. Na postopek policistov je podal pritožbo v skladu s (takrat veljavnim) Zakonom o policiji, senat pa je zanjo soglasno odločil, da je utemeljena. Varuha je prosil za pomoč pri reševanju zadeve, saj zadeva še ni bila končana, čeprav sta od dogodka minili že dve leti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Dolžnost preživljati otroka, ki se šola

Avtor ni naveden, 12.9.2013

Človekove pravice, Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2013Varuh je bil obveščen o težavah starša v zvezi z dolžnostjo preživljanja hčerke, ki je starejša od osemnajst let. Hči je sicer že tretje leto predložila potrdilo o vpisu v prvi letnik študija, vsako leto v drug študijski program.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Obsojeni Božiček

dr. Matej Avbelj, 5.9.2013

Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 34/2013Nedavno tega sem kramljal s kolegom iz gimnazijskih časov, za katerega je že tedaj veljala javna tajna, da rad leta za tujimi krili, za katerih razvajanje mu ni škoda nobenega evra. Pripovedoval mi je, ves razžaljen, kako je pred kratkim v družbi njegovih kolegov popolnoma iz konteksta (brez kakršnegakoli pojasnila, nagovora ali vprašanja) k njemu pristopila njegova žena in mu pribila, da ima dovolj njegovega nenehnega laganja in zapravljanja družinskih prihrankov ter da si zato lahko kar iz glave izbije, da bi bila z njim še kdaj intimna. Ves ogorčen mi je dejal, da bi jo najraje tožil po 158. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) zaradi kaznivega dejanja razžalitve. V navalu krohota sem mu to odsvetoval, češ da se mu bodo še krave smejale. Kmalu zatem pa mi je v roke prišel Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 15366/2011 v zadevi Furlan. Ko sem ga prebral, sem spoznal, da sem kolegu očitno napačno svetoval. Poglejmo zakaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Švica zapira vrata tudi za otroke

dr. Andreja Tratnik, 5.9.2013

Človekove pravice, Varstvo človekovih pravic

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 34/2013Trije kosovski otroci že nekaj let živijo nezakonito v Švici s staršema, ki imata dovoljenje za stalno prebivanje, in bratcem, ki se je tam rodil. Dva od njih obiskujeta šolo in sta dobra učenca. Tretji je postal polnoleten in zaradi svojega položaja ne more dobiti zaposlitve, zato je še vedno odvisen od staršev. Vsi so se v švicarsko okolje dobro integrirali, vendar jih Švica noče sprejeti. Kaj pa o tem pravi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki v sklopu 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) odloča tudi o pravici do združitve z družino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Obiski otrok priprtih oseb

Avtor ni naveden, 5.9.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2013Varuh je v zadnjem času obravnaval nekaj pobud, ki se nanašajo na obiske otrok priprtih oseb. Tako ga je eden od pripornikov seznanil, da mu razpravljajoča sodnica med trajanjem pripora ne dovoli obiskov štiriletnega sina, čeprav sta zelo navezana drug na drugega. Sodnica, ki je obravnavala njegovo kazensko zadevo, je namreč ocenila, da bi bil obisk očeta v okolju, v katerem so pripornikom omejene človekove pravice, za tako mladega otroka škodljiv. Svojo odločitev je predsednica senata oprla tudi na Ustavo RS, po kateri uživajo otroci posebno varstvo, in na mednarodne konvencije s področja varovanja otrokovih pravic. Pri tem pa je upoštevala tudi okoliščine, ki izhajajo iz podatkov v spisu o obtoženčevi predkaznovanosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 48(2) 47(1) 45(1)
44(1) 42-43(2) 40-41(2) 39(1)
38(3) 37(2) 36(1) 35(3)
34(4) 33(1) 31-32(2) 29-30(2)
28(1) 27(2) 24-25(3) 21(3)
18(3) 15(3) 14(4) 13(1)
12(2) 11(1) 10(4) 9(6)
7-8(6) 6(1) 5(4) 4(1)
3(2) 2(1) 1(4)

Leto objave

< Vsi
2013(83)
> Januar(8) > Februar(11) > Marec(13) > April(8) > Maj(6) > Junij(3) > Julij(5) > Avgust(3) > September(10) > Oktober(6) > November(4) > December(6)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.1.2. Človekove pravice 1.1.4. Ustavno sodišče

Avtorji

A B CĆČD ĐEF G H IJK L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov