O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 31)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Pogodba o izobraževanju delavca javnega zavoda

mag. Nataša Belopavlovič, 14.11.2013

Uprava, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 44/2013Delodajalec (javni zavod) je s svojimi delavci do uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) sklepal pogodbe o izobraževanju. V njih se je delodajalec zavezal delavcu nuditi plačano odsotnost z dela za potrebe izobraževanja, dodaten plačan dopust za opravo strokovnega izpita in povračilo stroškov prvega opravljanja izpita. Delavci pa so se po opravljenem strokovnem izpitu zavezali ostati določen čas v delovnem razmerju pri delodajalcu. Delavka je v letu 2011 z delodajalcem sklenila pogodbo o izobraževanju, izobraževanje se je končalo 30. junija 2012, v pogodbi z delodajalcem pa se je zavezala, da bo obveznost po pogodbi (opravo strokovnega izpita) izpolnila do 30. junija 2013. Ker je delavka v avgustu 2012 nastopila porodniški dopust in se je na delo vrnila avgusta 2013, ji je delodajalec omogočil podaljšanje roka za opravo strokovnega izpita do 30. junija 2014 in z njo sklenil aneks. • Ali je delodajalec dolžan delavki v tem primeru zagotoviti pravico do plačanega dopusta in povrnitve stroškov prve oprave izpita, kot se je zavezal v pogodbi o izobraževanju, ali pa lahko v aneksu, s katerim je podaljšal rok za izpolnitev obveznosti, zapiše, da slednjega delavki zaradi 185. člena ZUJF ni dolžan omogočiti? • Ali lahko v tem primeru delavka od pogodbe o izobraževanju odstopi zaradi delodajalčeve neizpolnitve obveznosti? Ministrstvo za pravosodje je v dopisu 007-1107/2012/1 z dne 29. junija 2012 zapisalo, da ZUJF v že sklenjene pogodbe, ki veljajo v času njegove uveljavitve, ne posega. • Ali slednje velja tudi za aneks, sklenjen po uveljavitvi ZUJF, ki se nanaša na pogodbo o izobraževanju, sklenjeno pred uveljavitvijo ZUJF?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Obvladovanje korupcije in korupcijskih tveganj z zgledom integritete

mag. Bećir Kečanović, 10.10.2013

Uprava

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 39/2013V PP, št. 37/2013, sem razpravljal o odgovornosti, da se korupcija in druga odklonska ravnanja preprečujejo od znotraj in se pri tem ne čaka na zunanje organe nadzora, odkrivanja in pregona. Z istim namenom si tokrat poglejmo obvladovanje korupcije in korupcijskih tveganj z zgledom preudarnosti in etične naravnanosti, kar v poslovnem okolju javnega in zasebnega sektorja zajema pojem integriteta. V takem okolju se odgovornost za ljudi in poslovne rezultate poraja bolj iz občutka za skupne vrednote kot pa iz strahu pred kazensko normo in sankcijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Odprava plačnih nesorazmerij - pridobljene pravice javnih uslužbencev

Avtor ni naveden, 10.10.2013

Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39/2013Sodba in sklep VIII Ips 105/2013, 3. september 2013 (v zvezi z odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča X Pdp 889/2012) URS - 155. člen ZSPJS - 42. člen ZKolP - 3., 9. in 28. člen ZUJF - 155. člen Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS) - 50. člen Tisti javni uslužbenci, na katere se
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Ura resnice

Hinko Jenull, 10.10.2013

Uprava, Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 39/2013Soočiti se bo treba z resnico. Nesmotrno zapravljanje, čezmerno zadolževanje in splošno slabo vodenje je že izničilo finančno suverenost Republike Slovenije. V sorazmerju z odvisnostjo od tujega denarja se iz dneva v dan zmanjšuje njena politična samostojnost. Plačilni primanjkljaj se postopno, vendar zanesljivo spreminja v demokratični deficit. Domači oblasti je vsak dan manj dovoljeno izvrševati voljo ljudstva, ubogati je treba gospodarje javnega dolga. Izgubi gospodarske tako sledi izguba politične suverenosti, v tem obsegu pa tudi pravne suverenosti, najprej in najbolj pri upravljanju države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Dodatno o nevarnih psih

Igor Vuksanović, 3.10.2013

Uprava

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 38/2013Problematika nevarnih psov pride v ospredje družbenega zanimanja le občasno. Tako je časopis Delo poročal, da po odmevnem primeru Baričevič večjega števila napadov na človeka sicer ni bilo, v zadnjih letih pa je bil dokumentiran napad ameriškega staffordskega terierja na dve leti in pol staro deklico v Dravljah, prav tako pa je bil zaprt dvajsetletnik, ki je na moškega naščuval pitbula. Avtor povzema zanimiv pristop dunajskih mestnih oblasti, ki so določene pasme psov opredelile kot posebej nevarne (saj je pet odstotkov teh pasem odgovornih za skoraj četrtino ugrizov) in zanje velja poseben režim, po katerem morajo lastniki opraviti strokovni izpit in tako dokazati, da imajo psa povsem pod nadzorom, sicer jim grozi visoka kazen. Dnevnik je pred kratkim poročal, da je domači pes ugriznil v obraz in hudo ranil malo več kot leto dni starega fantka. V članku je naveden tudi podatek, ki ga je posredovala Veterinarska uprava Slovenije (VURS), da so psi v Sloveniji lani ugriznili 1.138 ljudi, letos do 29. julija 2013 pa 729. Čeprav bi bilo prenagljeno reči, da so psi bistven dejavnik ogrožanja v Sloveniji, te številke niso zanemarljive.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Poračuni plačnih nesorazmerij

dr. Nana Weber, 3.10.2013

Uprava

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 38/2013Minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant je potrdil, da je Republika Slovenija izgubila sodni spor glede odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij uradnikom državnih organov. Vrhovno sodišče RS je namreč 3. septembra 2013 s sodbo VIII Ips 105/2013 odločilo o revizijskem zahtevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Združevanje občin

dr. Ciril Ribičič, 3.10.2013

Uprava, LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 38/2013Večina sedanjih slovenskih občin je nastala, ne da bi bili upoštevani predpisani pogoji, ob političnem pritisku od zgoraj, pogosto tudi v nasprotju z referendumskimi izidi. Kljub temu ne bi bilo prav občin združevati na enak način. Zato je bil
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Pravna ureditev izvajanja dimnikarske službe v RS s poudarkom na ekonomski (ne)učinkovitosti

Mulec Breda, Zajc Katarina, 26.9.2013

Uprava, PRORAČUN

dr. Breda Mulec, dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 37/2013Članek analizira slovenske predpise na področju izvajanja dimnikarskih storitev in jih primerja s predpisi EU oziroma s predpisi držav članic EU na tem področju. Številni upravni in sodni postopki (obnove postopkov, ponovno odločanje in tožbe), civilne pobude, javne razprave o izvajanju dimnikarske službe v Republiki Sloveniji in navsezadnje negativno mnenje Računskega sodišča RS ter vedno nova poizvedovanja Evropske komisije, ali na tem področju obstajajo prepovedani monopoli, kažejo na to, da obstaja resen dvom o učinkovitem izvajanju dimnikarske službe. Neučinkovito izvajanje dimnikarske službe v Sloveniji po najinem mnenju povzročajo neustrezni nacionalni predpisi, ki določajo geografske monopole s podeljevanjem izključnih koncesij za dimnikarske storitve. S pomočjo primerjalne pravno-ekonomske analize ureditve izvajanja dimnikarskih storitev bova predlagali tisto ureditev, ki bo z vidika stroškov in javnega interesa najučinkovitejša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Vpliv ZUJF in aneksov h kolektivnim pogodbam na povračila stroškov v zvezi z delom in nekatere druge prejemke

Irena Ilešič Čujovič, 26.9.2013

Uprava

Irena Ilešič-Čujovič, Pravna praksa, 37/2013V PP, št. 35/2013, sem na strani 20 prebrala odgovor mag. Nataše Belopavlovič v zvezi s solidarnostno pomočjo, ki v delu, ki se nanaša na veljavnost določb ZUJF glede pogojev za izplačilo solidarnostne pomoči, po mojem mnenju ni pravilen. To me je izzvalo, da zapišem nekaj vrstic o dogajanju v letu 2012, ko je bil uveljavljen Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), praktično hkrati pa so začele veljati tudi spremembe kolektivnih pogodb. Posledično podajam tudi svoje mnenje glede upravičenosti javnih uslužbencev do solidarnostne pomoči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Odgovornost za preprečevanje korupcije v notranjem okolju javnih institucij

mag. Bećir Kečanović, 26.9.2013

Uprava

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 37/2013Primeri korupcije in gospodarskega kriminala dokazujejo, da so poleg kriminalnih nagibov in ravnanj storilcev glavni vzroki zanje v opustitvah dolžnosti vzpostavitve in delovanja sistema notranjega nadzora. Zato si podrobneje poglejmo odgovornost za učinkovitost notranjega nadzora in odnos do vloge notranjega revizorja ob razkrivanju korupcije pri proračunskih uporabnikih. Nedopustno je namreč, da se nekateri pri očitnem nedelovanju sistema notranjega nadzora v javnih institucijah znova izmikajo odgovornosti z izgovori, kako korupcije, kaznivih dejanj ali drugih odklonskih ravnanj v svojem notranjem okolju ne morejo sami preprečevati, ker je za to po njihovem poklican le zunanji nadzor. Toda kdo drug, če ne (poslo)vodstvo v državnih organih, organih lokalne samouprave, organizacijah z javnimi pooblastili in javnih podjetjih, je prvi odgovoren, da v notranjem okolju organov in organizacij, ki jih vodijo in nadzorujejo, ne nastajajo in se ne razraščajo odklonska ravnanja? Odklonska ravnanja je treba preprečevati od znotraj, ne čakati na posledice ali zunanje organe nadzora. To je bilo tudi eno od sporočil zadnjega dela letošnje konference notranjih revizorjev proračunskih uporabnikov, v katerem sva na povabilo organizatorja, Urada RS za nadzor proračuna, sodelovala predstavnika Komisije za preprečevanje korupcije in Uprave kriminalistične policije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Nepravilnosti v policijskem postopku

Avtor ni naveden, 12.9.2013

Človekove pravice, Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2013V pobudi Varuhu je pobudnik izpostavil nepravilnosti policistov Policijske postaje Rogaška Slatina v postopku 19. maja 2011 in poškodbe, ki jih je pri tem utrpel (hkrati je bilo poškodovano tudi njegovo vozilo). Policistom je očital neupravičen odvzem prostosti, lažno naznanitev prekrškov in poškodbo vozila. Na postopek policistov je podal pritožbo v skladu s (takrat veljavnim) Zakonom o policiji, senat pa je zanjo soglasno odločil, da je utemeljena. Varuha je prosil za pomoč pri reševanju zadeve, saj zadeva še ni bila končana, čeprav sta od dogodka minili že dve leti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Sodni zaostanki

Irena Vovk, 12.9.2013

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2013"Doseganje časovnih standardov mora tako z vidika sodišča kot sodnika postati pomembnejše merilo uspešnosti kot pa trenutno doseganje norme," je na sestanku predsednikov vseh sodišč, ki je 5. septembra potekal na Vrhovnem sodišču, dejal predsednik tega sodišča Branko Masleša. Povprečni čas trajanja pomembnejših zadev se je namreč s 7,7 meseca skrajšal na 6,7 meseca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Novela ZDIJZ-C

Irena Vovk, 18.7.2013

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2013Po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja državni organi, občine in druge osebe javnega prava. S predlogom novele ZDIJZ pa se bo obveznost zagotavljanja dostopa do informacij javnega značaja širila tudi na gospodarske družbe in druge pravne osebe v lasti države in občin, je na javni tribuni, namenjeni predstavitvi novele ZDIJZ-C, dejal minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Procesna revolucija

Irena Vovk, 11.7.2013

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 27/2013Predlog novele Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-H), ki ga je 4. julija na seji sprejela Vlada, naj bi vzpostavil obveznost organov, ki odločajo v upravnem postopku, da na ustno zahtevo strank za uveljavitev pravice ali pravne koristi sami izpolnijo obrazec vloge, ki je praviloma potreben za začetek postopka. "Namesto da mora državljan izpolnjevati vloge in obrazce ter jih oddajati, bo uslužbencu na javni upravi le povedal, kaj želi, ta pa bo podatke vpisal v bazo. Posameznik bo nato vlogo le še podpisal, zadeva pa bo tako urejena," je po seji Vlade pojasnil minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Kriza vrednot in prava

Irena Vovk, 4.7.2013

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2013"Menimo, da je samo neodvisen sodnik, vezan na Ustavo in zakon, dober sodnik, in nedopusten vpliv izvršilne (politične) oblasti na pravosodje ogroža ustavno zagotovljeno načelo pravne države kot tudi neodvisnosti sodstva," je 26. junija v izjavi za javnost zapisal predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) Roman Završek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Stop birokraciji!

Irena Vovk, 20.6.2013

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2013"Slovenska javna uprava je sicer razmeroma dobra, vendar pa bistveno preveč zbirokratizirana," je 16. junija na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi novega sklopa ukrepov za debirokratizacijo javne uprave, dejal minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Kakšna je vaša diagnoza, gospod minister?

Tomaž Pavčnik, 6.6.2013

Uprava

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 22/2013Z ministrom za pravosodje se je mogoče strinjati glede tega, da je stanje v pravosodju slabo. A kot se mi je zdelo že pri prejšnjem ministru v desnosredinski vladi, imam tudi pri ministru v sedanji levosredinski vladi občutek, da v resnici ne razpolaga s pravo diagnozo problema, kar seveda pomeni, da tudi ustreznih rešitev nima. Tako sklepam, ker o pravi diagnozi problema ne spregovori, ampak namesto tega sodstvo in tožilstvo - vsaj na televiziji - obravnava kar v istem košu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄18

Odpiranje podatkov javnega sektorja

Mateja Prešern, 9.5.2013

Uprava

Mateja Prešern, Pravna praksa, 18/2013V začetku aprila je Odbor stalnih predstavnikov držav članic Sveta EU potrdil kompromisno besedilo predloga sprememb Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega značaja.1 Za vse, ki smo zadnje leto sodelovali v postopku sprejemanja, je bila to dobra novica. Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je pozdravila doseženi dogovor, ki po njenem prinaša spremembo celotne kulture javnega sektorja. Hkrati je poudarila, da odpiranje podatkov pomeni nove poslovne priložnosti in ustvarjanje delovnih mest.2 Doseženi dogovor je na svojem blogu pozdravil tudi glasnik digitalnih tehnologij Republike Slovenije Aleš Špetič, ki meni, da pomeni sprejem pravil za objavo odprtih javnih podatkov "velik premik za našo digitalno prihodnost".3 Pravila mora zdaj formalno potrditi še Evropski parlament,4 potem sledi implementacija v nacionalne zakonodaje držav članic.5
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

ZDU-1G

Irena Vovk, 18.4.2013

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2013Vlada je na seji 11. aprila določila predlog novele Zakona o državni upravi (ZDU-1G). Novela Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-G), ki je začela veljati 14. marca, je namreč spremenila strukturo vlade oziroma na novo določila nekatere ministre v vladi, v prehodnih določbah pa je uredila tudi obveznost uskladitve ZDU s tem zakonom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Pravne ovire mednarodnega policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah

Matjaž Šaloven, 21.3.2013

Kazenski postopek, Uprava

Matjaž Šaloven, Pravna praksa, 11/2013V Sloveniji že dlje časa prevladuje precejšnje nezaupanje javnosti do (ne)učinkovitosti sodstva, ki se je ob razglasitvi sodbe prvostopenjskega sodišča v zadevi Balkanski bojevnik še okrepilo. Poudariti je treba, da so v skoraj vseh pomembnejših in odmevnejših kazenskih postopkih prisotni mednarodni elementi zbiranja, pridobivanja in izmenjave dokazov, saj imajo kriminalne združbe obsežne mednarodne razsežnosti in zanje državne meje že dolgo niso več ovira. Namen tega prispevka ni ocenjevati omenjenega primera, ki sicer še ni pravnomočno končan, ampak opozoriti na nekatere pravne vidike, probleme in dileme, ki se prepletajo skozi predkazenske in kazenske postopke z mednarodnim elementom in ki lahko bistveno vplivajo na (ne)uspešnost teh postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Javni interes delovanja društev in zavodov po presoji občin - med (arbitrarno) nujo in zakonitostjo

Kovač Polonca, Remic Matjaž, 21.3.2013

Uprava

dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic, Pravna praksa, 11/2013Javna uprava oziroma javnopravne skupnosti se vse bolj zavedajo nuje delovanja v interesu ljudi oziroma pravnih oseb, za skupne potrebe katerih naj bi skrbeli. To še toliko bolj velja na lokalni ravni izven centra Slovenije, kjer so odnosi bolj osebni in ekonomske razmere neredko manj ugodne. A v vsakodnevnih razmerjih mora imeti taka sicer hvalevredna usmeritev meje, saj je treba zaradi varstva skupne koristi pred zasebnimi, pravne varnosti in enakosti pred zakonom primarno spoštovati javni interes. Ta mora biti v ta namen jasno opredeljen, sicer se vzpostavlja arbitrarno delovanje. Tako kaže primer ravnanja več (verjetno večine) občin po Sloveniji, ko presojajo o zatrjevanem delovanju društev, zavodov in podobnih oseb "v javnem interesu" in v tem okviru o sofinanciranju njihove dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Dolgega dneva potovanje v nič?

dr. Zvonko Fišer, 7.3.2013

Uprava

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 9/2013Pred dobrim letom dni je dobršen del slovenske splošne in politične ter praktično vso strokovno javnost vznemirila odločitev o prenosu državnega tožilstva iz pristojnosti Ministrstva za pravosodje na Ministrstvo za notranje zadeve. Vsa opozorila, pomisleki in ugovori so bili bob ob steno. Kot sem tedaj zapisal, se je tožilstvu zgodila politika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 7.3.2013

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 9/2013je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o dopolnitvi Zakona o ratifikaciji Pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Franc
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Demokratični primitivizem in politična korupcija

mag. Bećir Kečanović, 21.2.2013

Uprava

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 7-8/2013Leta 2008 sem v PP, št. 15, pozival k javni razpravi o demokratičnem primitivizmu in razkrajanju institucij. Medtem ko je prizanesljivost do tega pojava skrb odgovornega državljana za javne institucije žrtvovala ugodju brezbrižnosti, demokratični primitivizem skupaj s politično korupcijo nemoteno pleni državno in javno upravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Odgovornost za zapozneli odgovor centra za socialno delo

Tadeja Krajnc, 21.2.2013

Uprava

Tadeja Krajnc, Pravna praksa, 7-8/2013Prosilka je na center za socialno delo oddala vlogo za subvencioniranje prevoza za študenta s posebnimi potrebami, ki mu z odločbo o usmeritvi kot težje in težko gibalno ovirani osebi pripada brezplačen prilagojen prevoz. Odločbo, v kateri je navedeno, da je upravičen do subvencije ali prilagojenega prevoza od dne dokončnosti odločbe, je prejela pet mesecev pozneje. • Kaj lahko naredi prosilka za čas od oddaje vloge do dokončnosti odločbe in kdo je za to tudi odškodninsko odgovoren?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
44(1) 39(3) 38(3) 37(3)
35(2) 28(1) 27(1) 26(1)
24-25(1) 22(1) 18(1) 15(1)
11(2) 9(2) 7-8(4) 5(1)
1(3)

Leto objave

< Vsi
2013(31)
> Januar(3) > Februar(5) > Marec(4) > April(1) > Maj(1) > Junij(2) > Julij(3) > September(5) > Oktober(6) > November(1)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.2.1. Državni zbor in državni svet 1.2.4. Uprava

Avtorji

AB CĆČ DĐEF GHI J K L M NOP QR SŠ TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov