O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 64)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - zadržanje zastaranja zaradi nepremagljivih ovir

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017Zmotno je stališče, da v času od izbrisa družbe do začetka stečaja nad pozneje najdenim premoženjem (vselej) obstajajo nepremagljive ovire, ki zadržujejo tek zastaralnega roka. Upnik, ki ve za premoženje izbrisane osebe, mora namreč v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika (6. člen OZ) predlagati začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, da njegova terjatev ne bi zastarala
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Sistematična, primerjalna in zgodovinska analiza koncesij v slovenskem zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 14.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 48/2017Po neuspeli pobudi Jožefa Ivana Ocvirka za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K), ki ga je Državni zbor sprejel na seji 19. septembra 2017, ni več ovir, da ZZDej-K trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ne bi začel veljati. S tem bo v veljavo stopila tudi nova ureditev koncesij v zdravstvu, ki naj bi po navedbah predlagatelja zakona vzpostavila sistem, ki bo omogočil podeljevanje koncesij na transparenten in enoten način, s čimer naj bi se odpravile nejasnosti v zvezi z namenom njihovega podeljevanja, s statusom koncesionarja in z načinom podeljevanja koncesij. Pričakovati je, da bodo v transparentni in enotni ureditvi do izraza prišle temeljne vsebinske značilnosti koncesij in njihov vpliv na dostopnost do zdravstvenih storitev bolj kot doslej, ko se je govorilo predvsem o procesnih zlorabah pri podeljevanju koncesij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Kaj nam bo prineslo 2018?

Matej Tomažin, 7.12.2017

Banke in hranilnice

Matej Tomažin, Pravna praksa, 47/2017Po dolgih letih se je tudi v Slovenijo "naselilo" pozitivno vzdušje. Skoraj kamorkoli se obrneš, je začutiti pozitiven pogled; in to je za 2018 zelo dobra popotnica. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je vse ciklično in da se lahko optimizem hitro spremeni v pesimizem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravna narava javno-zasebnega partnerstva - prednost javnega in koristi zasebnega

mag. Matjaž Kovač, 23.11.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Kot nameni zakonskega urejanja javno-zasebnega partnerstva se izpostavljajo predvsem omogočanje in pospeševanje zasebnih vlaganj v izgradnjo, vzdrževanje oziroma upravljanje objektov in naprav javno-zasebnega partnerstva ter v druge projekte, ki so v javnem interesu, ter zagotavljanje racionalnega izvajanja gospodarskih javnih služb ali drugih dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu določa obvezna ravnanja v postopku nastajanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva. Uporablja se kot sistemski krovni zakon za razmerja javno-zasebnega partnerstva, če poseben zakon določenih vprašanj na tem področju ne ureja drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Z novelo zakona o revidiranju do bolj kakovostne revizije

Avtor ni naveden, 23.11.2017

Revizija

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2017Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o revidiranju, s katero se natančneje opredeljuje vloga pooblaščenih revizorjev, krepi njihova neodvisnost in izboljšuje javni nadzor nad njimi ter posledično prispeva k večjemu zaupanju v to, da je delo revizorjev opravljeno strokovno in na visoki kakovostni ravni. To je velikega pomena glede na težo, ki jo ima revidiranje računovodskih izkazov v tržnem gospodarstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Register dejanskih lastnikov predvidoma še v tem mesecu

Avtor ni naveden, 23.11.2017

Pranje denarja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2017Slovenija bo na podlagi lani uveljavljenega novega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) predvidoma še ta mesec vzpostavila register dejanskih lastnikov, ki bo dodatno pripomogel k zagotavljanju transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanju zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank vlada pošilja v DZ

Avtor ni naveden, 23.11.2017

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2017Vlada je prejšnji teden prav tako potrdila predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), ki predpisuje postopek sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti in uresničuje odločbo ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Prenos statutarnega sedeža gospodarske družbe v drugo državo članico ne sme biti pogojen s predhodno likvidacijo te družbe

Zoran Skubic, 23.11.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 45-46/2017Pravica do ustanavljanja kot (so)komponenta temeljne svoboščine prostega pretoka storitev je ena od ključnih komponent notranjega trga Unije in kot taka uživa posebno varstvo že v (temeljni) Pogodbi o delovanju EU (PDEU). Slednja tako v 49. členu a priori prepoveduje vsakršne omejitve glede te pravice državljanom ene države članice na ozemlju druge članice. Vse lepo in prav, a kot se v pravu rado pogosto pripeti, je pregovorni "hudič" v normativnih podrobnostih (in praksi). Stvarnost pač prepogosto ne uboga uzd matematičnih algoritmov, ki ji jih želi nadeti splošna pravna norma. Zlasti pa se zadeva zaplete, če je treba tudi na področju pravice do ustanovitve najti ustrezno ravnotežje med supranacionalnim pravom in domačo ureditvijo. Tako se je Sodišče (EU) pred kratkim soočilo z dilemo, ali je dopustno, da domače pravo gospodarski družbi ob selitvi njenega sedeža v drugo članico naloži obveznost predhodne likvidacije te družbe. Šlo je pravzaprav za vprašanje, ali ta temeljna svoboščina prava EU gospodarski družbi, ustanovljeni na podlagi prava države članice, poleg proste izbire kraja opravljanja njene gospodarske dejavnosti kjerkoli na območju Unije omogoča tudi čezmejno spremembo njene pravne oblike. Oziroma povedano drugače, ali svoboda ustanavljanja nasprotuje poljski zakonodaji, ki poljski družbi z omejeno odgovornostjo onemogoča preoblikovanje v družbo luksemburškega prava ob ohranitvi njene pravne osebnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Krasni novi svet tehnologije razpršenih evidenc, žetonov in avtonomnih organizacij

Aleš Butala, 9.11.2017

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Aleš Butala, Pravna praksa, 43/2017Vse se je začelo s programi, ki so bili večinoma uporabljani za brezplačen prenos avtorsko zaščitenih vsebin med njihovimi uporabniki. Ti programi so omogočili prvo splošno razširjeno uporabo tehnologije peer-to-peer,saj so povezali računalnike in dokumente na njih v razpršeno omrežje enakovrednih računalnikov, med katerimi so brez sodelovanja posrednika potovale medijske datoteke. Ker v omrežju ni obstajal centralni računalnik ali drug subjekt, ki bi kot arbiter elegantiarum nadzoroval, kdo se v omrežje vpiše ali kaj se v omrežju prenaša, je bila vsebina, ki je bila v omrežju na voljo uporabnikom, odvisna le od odločitve uporabnika, ali se bo omrežju pridružil in kaj bo v njem delil. In prav ta svobodomiselni anarhizem omrežij peer-to-peer je bil seme, na katerem je zrasla tehnologija razpršenih evidenc.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Neodvisnost družb s kapitalsko naložbo države

Goran Kitić, 5.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Goran Kitić, Pravna praksa, 38/2017Državni zbor je 28. marca 2014 sprejel Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1). Iz obrazložitve zakona izhaja, da je njegov namen doseči ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od ostalih funkcij in s tem preprečevati nasprotja interesov. Tudi iz besedila zakona izhaja podobno, in sicer da je njegov namen doseči pregleden sistem upravljanja naložb z jasno razdelitvijo pristojnosti in odgovornosti. Namen tega prispevka je prikazati razumevanje in spoštovanje načela samostojnosti in neodvisnosti v praksi, zlasti z vidika prepovedi poseganja v neodvisnost družb s kapitalsko naložbo države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Lažni podatki o lastništvu motornega vozila v zavarovalni pogodbi po pravu Unije ne povzročijo neveljavnosti zavarovalne pogodbe

Zoran Skubic, 5.10.2017

ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2017Življenje voznikov, če je govora o zastojih na cesti, ki so posledica takih ali drugačnih del, zlasti v že tako prenatrpanih mestnih središčih, res ni potica. Utrip ceste v takih okoliščinah prav hitro izgubi svoj prvinski čar. In če se nam potem pripeti še kak nesrečen trk s soudeležencem v prometu, je naš vsakdan kaj kmalu zapolnjen z urejanjem dokumentov in drugih obveznosti, ki so povezane z uveljavljanjem pravic iz zavarovalne pogodbe. Toda pri tem so zapleti skoraj neizbežni. Že pravilno izpolnjevanje evropskega poročila o prometni nesreči je precej zahtevno opravilo celo za izkušenega pravnika, kaj šele za povprečnega državljana. Toda kaj se zgodi, če kateri od udeležencev v nesreči v poročilu navaja lažne podatke? Ali, kar je še huje, je lažne podatke navedel že ob sklenitvi zavarovalne pogodbe? Po portugalski področni zakonodaji se zavarovalna pogodba šteje za absolutno nično, če so v njej navedene lažne izjave o lastništvu motornega vozila in o identiteti njegovega običajnega voznika. Pa je to v skladu s pravom EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Finančno prestrukturiranje z izčlenitvijo - nedosledno izvajanje zakonskih določb s strani organov oblasti

Luka Žnidarič, 5.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Luka Žnidarič, Pravna praksa, 38/2017Določba 221.o člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je z novelo F uvedla možnost t. i. izčlenitve zdravih jeder v postopku finančnega prestrukturiranja. Namen omenjene določbe je nadaljevanje poslovanja rentabilnega dela podjetja in njegova rešitev pred siceršnjim stečajem. Navedena zakonska rešitev je bila sicer v strokovnih krogih pozitivno sprejeta, vendar njeno izvajanje v praksi odpira številna vprašanja, zlasti v primerih, ko gre za izčlenitev več zdravih jeder v postopku ponovne prisilne poravnave in delovanju organov izvršilne veje oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Dodatna vprašanja iz dokumenta o izmenjavi podatkov o finančnih računih

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Računovodstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017• Vprašanje 20: Kako se poroča vezane depozite v primeru avtomatičnega obnavljanja in v primeru depozitov, ki se ne obnavljajo avtomatično? • Vprašanje 21: Kako poročati rezidente držav, ki niso mednarodne priznane (npr. Kosovo) in zato zanje ne obstaja ISO koda? • Vprašanje 22: K
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Preizkus predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017Ker gre za predlagalni postopek, v fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Standard avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih - poročanje o finančnih računih (Vprašanja in odgovori)

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Računovodstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017Pojasnilo FURS, 2. izdaja, september 2017 Dopolnjeni vprašanji št. 11 in 12, ter dodatna vprašanja št. 20 - 33 Vprašanje 11: V Navodilu o obliki, vsebini in načinu dostave informacij o finančnih računih poročevalskih finančnih institucij Finančni upravi RS je v elementu Vrsta nazi
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Zadeva Magna in razlastitev v korist zasebnega podjetja

dr. Marko Brus, 27.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Marko Brus, Pravna praksa, 36-37/2017Zadeva Magna je doslej že zaposlovala državno upravo, ustavne pravnike, politike, novinarje in povsem navadne ljudi. Okvir celotne zadeve je znan iz časopisja. Naložbenik Magna Steyr, avtomobilski dobavitelj, d.o.o., Ljubljana, se je nameril zgraditi veliko tovarno v občini Hoče - Slivnica. Slovenska državna uprava je bila s takšno zamislijo zadovoljna in je naložbeniku obljubila pomoč. Ni ostalo le pri besedah. Razmeroma hitro je bil sprejet poseben zakon, ki ga časopisje imenuje preprosto Lex Magna, v resnici pa ima precej bolj zapleteno ime: Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče - Slivnica (ZZPISI). Po poročilih iz časopisja je bilo medtem že izdano tudi okoljevarstveno soglasje, ki pa še ni pravnomočno in zoper katerega bo neka okoljevarstvena organizacija predvidoma vložila pritožbo. Priprave na uresničevanje naložbe medtem napredujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Še na temo potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 21.9.2017

Obresti in obrestna mera

Robert Preininger, Pravna praksa, 35/2017Teze kolega dr. Sladiča, da Sodišče EU ne vidi razloga za neveljavnost potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, sama sodna praksa Sodišča EU ne podpira. Predvsem je bistveno, da se sodna praksa Sodišča EU z materijo neveljavnosti potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, ni ukvarjala in te pristojnosti Sodišče EU sploh nima, kar v svojih sodbah tudi izrecno poudarja. V sodbi Sodišča EU v zadevi Kásler in Káslerné Rábai je bil predmet odločanja predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se je nanašal na razlago členov 4(2) in 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, o katerih se stranki nista dogovorili posamično. Iz obrazložitve te sodbe Sodišča EU izhaja, da sta tožnika proti banki vložila tožbo, v kateri sta zatrjevala, da določilo sklenjene posojilne pogodbe z banko, po katerem banka določi znesek vsakega mesečnega obroka v forintih (HUF) na podlagi prodajnega menjalnega tečaja banke za tujo valuto na dan pred zapadlostjo, pomeni nepošten pogoj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Pasti upniške prisilne poravnave

mag. Aleš Kaluža, 21.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Aleš Kaluža, Pravna praksa, 35/2017Novela F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) - ZFPPIPP-F, ki je uvedla možnost, da začetek postopka prisilne poravnave predlagajo tudi upniki, je bila pripravljena in sprejeta v naglici. V tej naglici so upniki dobili možnost, katere razsežnosti so se v praksi pokazale šele kasneje. K pisanju tega prispevka me je spodbudil konkreten primer vprašanja zlorabe upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Zaradi prostorskih omejitev ne bom obravnaval položaja, ko do zlorabe pride v navezi z dolžnikom v škodo preostalih upnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Zavarovanje transporta v zakonodaji Republike Slovenije

mag. Matjaž Kovač, 21.9.2017

ZAVAROVALNIŠTVO

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 35/2017Transportno zavarovanje lahko definiramo kot specifično skupino zavarovanj, ki obsega zavarovanje prevoznih sredstev (kasko), zavarovanje blaga oziroma tovora med prevozom (kargo), zavarovanje pred odgovornostjo prevoznikov za škodo, ki jo povzročijo tretjim osebam, in zavarovanje drugih interesov v zvezi s prevozom (na primer zavarovanje voznine, stroškov reševanja, stroškov generalne havarije). Transportna zavarovanja je mogoče razvrstiti glede na zavarovalni interes (na primer zavarovanje kasko in kargo), prometno pot (na primer pomorsko, kopensko, letalsko oziroma zračno, rečno, kombinirano oziroma multimodalno, zavarovanje poštnih pošiljk) in trajanje zavarovanja (na primer za potovanje, za določen čas, zavarovanje ene pošiljke in generalno zavarovanje vseh pošiljk v določenem časovnem obdobju). V širšem pomenu besede vključujejo transportna zavarovanja tudi nezgodno zavarovanje potnikov v javnem prometu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Paradoks transparentnosti in zaupanja pri projektih ICO

Matej Tomažin, 21.9.2017

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 35/2017ICO je kratica, ki je dandanes vse bolj znana. Gre za prvo prodajo žetonov oziroma kriptokovancev, ki jo podjetje izvede v želji financiranja izvedbe poslovne ideje. Na prvi pogled je to primerljivo s konceptom prve javne prodaje delnic, toda podrobnejša primerjava pokaže, da gre za povsem drug koncept.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Se slovensko gospodarstvo pregreva? Ne še!

dr. Jože Mencinger, 14.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 34/2017Gospodarstvu gre letos res dobro: ob rekordni gospodarski rasti, hitrem zmanjševanju brezposelnosti in nizki inflaciji imamo še izjemno velik presežek na tekočem računu, morda celo prvi pravi proračunski presežek, in rekordno nizke donose na slovenske državne obveznice. Tudi ocene in napovedi tujih institucij, IMF in nedavno OECD, se kar naprej izboljšujejo. Njihove obiske pa ob pohvalah spremlja običajna mantra o nujnosti strukturnih reform, izravnavanju proračuna in nevarnosti tega, da upokojenci do leta 2050 uničijo javne finance. Nenavadno je le, da tisti, ki nas hvalijo, ne ugotovijo, da so njihove pohvale neskladne z njihovimi mantrami oziroma da nam gre morda dobro prav zato, ker njihovih manter, "uporabnih" za vse čase in kraje, ne upoštevamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Odgovor na komentar sodne odločbe na temo kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 7.9.2017

Banke in hranilnice

Robert Preininger, Pravna praksa, 33/2017Višje sodišče v Mariboru s sklepom v zadevi I Ip 289/2017 z dne 14. junija 2016 veljavnosti valutne klavzule ni obravnavalo (niti pretežno, še manj pa izključno) zgolj z vidika poštenosti splošnih pogodbenih pogojev, kot je to zapisano v naslovu omenjenega članka. Zato je razprava o razmejevanju med splošnim pogodbenim pogojem in glavno pogodbeno obveznostjo z vidika vsebine sklepa I Ip 289/2017 brez večjega pomena, nadaljnje izhodišče za kritiko navedene sodne odločbe, ki pretežno izhaja iz napačne domneve, da je sodišče obravnavalo veljavnost valutne klavzule zgolj ali pretežno le z vidika (nepoštenega) splošnega pogodbenega pogoja in 23. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), pa po mojem mnenju ni ustrezno in ustvarja zmotno predstavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Prepoved nepoštenih poslovnih praks po pravu EU (seveda) velja tudi za delo zasebnih družb za izterjavo odstopljenih terjatev bank

Zoran Skubic, 7.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2017V času finančne in gospodarske krize so imeli z njenimi posledicami - če seveda odmislimo davkoplačevalce - največ opravka prav zasebni izterjevalci. Slabo zavarovana bančna posojila so postala mrtva teža bančnega sektorja, ki jo je bilo treba tako ali drugače likvidirati, odprodati, pa čeprav za delček prvotne vrednosti. Pod takšnim "tnalom" so se znašle tudi obveznosti iz potrošniških posojilnih pogodb, ki jih nosilci bodisi zaradi izgube zaposlitve bodisi zaradi drugih okoliščin, ki jih je kriza prinesla s seboj, preprosto niso več zmogli odplačevati. In kdo vse je prevzel te terjatve? Pogosto so bile to zasebne družbe, ki so se specializirale za izterjavo čim večjega dela odstopljenih terjatev. A življenje piše zanimive zgodbe, tudi tiste ne prav prijetne. Tako se je marsikje v praksi pripetilo, da se je tovrstnim dolžnikom dvakrat ali celo vzporedno rubilo, enkrat prek zasebnih izterjevalcev, drugič pa na podlagi sodne odločbe prek izvršitelja. Eno od vprašanj, ki se pri tem postavlja, pa je tudi, ali ni tovrstno ravnanje v nasprotju (tudi) s pravom EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Zakon o gospodarskih družbah z novelo ZGD-1J in uvodnimi pojasnili

Klemen Drnovšek, 31.8.2017

Kultura in umetnost, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 32/2017Državni zbor RS je po slabih dveh letih sprejel novo novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J), ki je bila v Uradnem listu RS objavljena 31. marca 2017. Novela je začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS, nekatere določbe so začele veljati osmega junija 2017, ostale pa se bodo začele uporabljati šele 12 mesecev po začetku veljavnosti novele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kriptovalute so nov investicijski razred

Matej Tomažin, 24.8.2017

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 30-31/2017V letošnjem letu se zaradi izrazite rasti kriptovalut slednje povezujejo predvsem z borznimi baloni. Seveda gre pri tem za klasična opozorila, ko neko premoženje nekajkrat poraste in pri tem pritegne veliko pozornosti vlagateljev. Žal pa se pri tem premalo pozornosti posveča možnosti, da so kriptovalute enostavno postale nov investicijski razred, ki si utira svoje mesto na zemljevidu varčevanj.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(1) 47(1) 45-46(5)
43(1) 38(3) 36-37(4) 35(4)
34(1) 33(2) 32(1) 30-31(2)
28-29(1) 27(1) 26(1) 24-25(3)
23(1) 20-21(3) 19(1) 18(3)
16-17(3) 15(2) 14(2) 12-13(2)
11(2) 10(1) 9(2) 7-8(1)
6(3) 5(3) 3-4(1) 2(1)
1(1)

Leto objave

< Vsi
2017(64)
> Januar(3) > Februar(7) > Marec(7) > April(7) > Maj(7) > Junij(4) > Julij(3) > Avgust(3) > September(11) > Oktober(3) > November(6) > December(3)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

AB C ĆČD ĐE FG HIJ K L M N OP QRS ŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov