O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 148)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pravno varstvo neizbranega ponudnika po 26. novembru 2017

mag. Matjaž Kovač, 21.12.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 49-50/2017Leta 2011 je začel veljati Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), s katerim je bil v naš pravni red prenesen poglavitni del Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil. ZPVPJN je bil leta 2013 spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, s katerim se je povečala učinkovitost javnega naročanja na način, da se odpravita ugotavljanje in odprava nepravilnosti, ki glede na predmet naročanja in postopek izbire dobavitelja oziroma izvajalca niso bistvene ter zaradi katerih osebe, zainteresirane za dodelitev javnega naročila, niso oziroma ne bi mogle biti oškodovane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pragmatična sankcija

mag. Urška Klakočar Zupančič, 21.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 49-50/2017Marija Terezija Valburga Amalija Kristina Habsburška (1717-1780) se je na prestol povzpela na podlagi cesarskega dekreta, imenovanega pragmatična sankcija. Postala in ostala je prva in edina habsburška vladarica, ki je v habsburških dednih deželah zapustila dediščino, vredno Monarha z veliko začetnico. 17. maja letos je minilo 300 let od rojstva velike Habsburžanke, ki je bila tudi začetnica nove habsburško-lotarinške dinastije. Ustanovila je novo obliko države in razvila nov slog vladanja ter nov odnos med vladarjem in ljudstvom. Ljudje so jo imeli radi, ker jim je bila blizu. Kot očarljiva vladarica je z veliko tenkočutnostjo uveljavila reforme, ki so ustvarile temelj moderne avstrijske države. Kljub temu da je spoštovala določene protokole in tradicije, je povzročila velik prelom na skoraj vseh področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Prepozna odločba ZZZS o koncu bolniškega staleža

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.12.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 49-50/2017Delavec, ki je pri nas zaposlen za nedoločen čas, je bil dlje časa v bolniškem staležu. V tem obdobju ga je nadomeščal drug delavec, ki smo ga zaposlili na novo za določen čas nadomeščanja začasno odsotnega delavca v bolniškem staležu. Izteka njegove pogodbe nismo omejili datumsko, ampak smo napisali, da se mu izteče ob vrnitvi delavca iz bolniškega staleža. Od ZZZS smo dobili odločbo, s katero delavcu bolniški stalež ni bil podaljšan, vendar šele štiri dni po tem (tudi delavec), ko bi delavec, ki se vrača iz bolniškega staleža, moral začeti delati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Nove pogodbe FIDIC 2017

mag. Maja Koršič Potočnik, 21.12.2017

mag. Maja Koršič-Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2017FIDIC, mednarodno združenje svetovalnih inženirjev, letos praznuje 30. obletnico. Še bolj zavidljiva pa je 60. obletnica FIDIC-ove rdeče knjige, ki ima za sabo dolgotrajno zgodovino poskusov poenotenja gradbene pogodbe v svetu na način, da bi bila ta uravnotežena za vse vpletene strani in da bi med pogodbene stranke pravično porazdelila tveganja gradnje. Ob praznovanju teh dveh obletnic je mednarodno združenje FIDIC poskrbelo za novo (drugo) izdajo rdeče, rumene in srebrne knjige, ki so bile uporabnikom prvič predstavljene na mednarodni konferenci FIDIC v Londonu, ki je potekala na začetku decembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Objava prostega delovnega mesta pri podaljšanju pogodbe za določen čas

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.12.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 49-50/2017Z delavcem imamo sklenjeno pogodbo za določen čas enega leta, ki se bo mu kmalu iztekla. Pogodbo mu nameravamo podaljšati še za določen čas enega leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

"Ahmadov problem" je bistveno drugačen od Arnoldovega

mag. Matevž Krivic, 14.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 48/2017V zadnji številki PP sta se uvodnik in prvi članek, oba zelo zanimiva, ukvarjala z vprašanji, ki naj bi izhajala iz "zgodbe brivca Ahmada", pa v resnici iz nje ne izhajajo - uvodnik Roka Svetliča pa z istimi ali podobnimi vprašanji tudi ob dogajanju okrog financiranja zasebnih šol (tam vsaj delno bolj upravičeno). Ker sem do slednjih, pa tudi do Svetličevih svojstvenih pogledov na "Ahmadovo zgodbo" že zavzel svoje stališče v dveh prispevkih za Sobotno prilogo Dela, se v spodnjem članku odzivam predvsem na nadvse zanimivo Kranjčevo primerjavo sodobne begunske zgodbe s staro zgodbo mlinarja Arnolda iz časa Friderika Velikega, z nekaj pripombami na koncu pa tudi na Svetličev uvodnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Predhodni zdravniški pregled

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.12.2017

Delovna razmerja, VARSTVO PRI DELU

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 48/2017Z novim delavcem smo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh mesecev. Ker se nam je z zaposlitvijo mudilo, smo šele po sklenitvi pogodbe delavca poslali na predhodni zdravniški pregled, ki pa ga ni opravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Ignem ne gladio fodito

Janez Kranjc, 14.12.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 48/2017Rek navaja Erazem Rotterdamski v svoji zbirki Adagia I, 1, 2 (6). Slovensko bi se glasil: Ne podžigaj ognja z mečem. Kot navaja Erazem, naj bi šlo za latinsko verzijo grškega pregovora, ki pa je očitno dokaj stara, saj rek omenja že Horacij (Sermo 2, 3, 275).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Dostop do okoljskih podatkov v praksi Informacijskega pooblaščenca

mag. Kristina Kotnik Šumah, 14.12.2017

JAVNO OBVEŠČANJE, Varstvo okolja

mag. Kristina Kotnik-Šumah, Pravna praksa, 48/2017Izhajajoč iz načela prostega dostopa daje Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) široko zakonsko podlago za dostop do okoljskih podatkov. Gre za podatke, ki so absolutno javni in bi morali biti javnosti široko dostopni. Pa vendar je v praksi Informacijskega pooblaščenca v zadnjih treh letih mogoče zaznati naraščanje števila pritožbenih postopkov v zvezi z okoljskimi podatki. Je torej mogoče govoriti le o povečanem zanimanju javnosti za te podatke ali gre za bolj restriktivno prakso zavezancev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Mislite ali veste?

mag. Sandi Kodrič, 14.12.2017

Ostalo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 48/2017"Če bi ravnala s povprečno skrbnostjo dobrega strokovnjaka, bi toženka (banka, op. a.) morala in mogla vedeti in tudi je vedela, da bo po sklenitvi pogodbe prišlo do krepitve CHF v razmerju do EUR." Za moj okus je to najmarkantnejši slovenski stavek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Posojanje delavcev (učiteljev)

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 7.12.2017

Delovna razmerja, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 47/2017Prejeli smo dve vprašanji na temo posojanja delavcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Princeps legibus solutus

dr. Janez Kranjc, 7.12.2017

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2017Ulpijanove besede (D. 1, 3, 31), da za cesarja zakoni ne veljajo, so se sprva nanašale le na Avgustovo ženitno zakonodajo. Ker pa je v naravi oblasti, da želi biti absolutna in trajna, so si kasnejši vladarji prizadevali, da bi pravilo veljalo na splošno in za vse zakone. Sprva to ni bilo samoumevno. Ker vsaka izjema slabi načelo enakosti in s tem moč prava, se je zdelo še cesarjema Severu in Antoninu potrebno poudariti, da kljub temu, da zanju zakoni formalno ne veljajo, živita v skladu z njimi (Inst. 2, 17, 8).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Prevozno pravo

dr. Matjaž Kovač, 7.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 47/2017Mednarodna izmenjava ima izjemno vlogo v razvoju gospodarstva vsake države, saj povezuje proizvodnjo in potrošnjo ter neposredno vpliva na hitrejši razvoj proizvodnih sil in družbenih odnosov, ki se ustvarjajo prek mednarodne menjave med državami. V sistemu s tržnim mehanizmom mednarodna menjava in svetovno tržišče postajata stični točki, v katerih se srečujejo interesi raznih družbenoekonomskih sistemov z različnimi stopnjami razvitosti proizvodnih sil. Zaradi različnih trgovskih praks pogodbenih strank lahko pride do nesporazumov, nesoglasij in sporov. Največje zapreke, ki jih ustvarjajo pravni redi posameznih držav, se občutijo na področju prometa in transporta. Gospodarski pomen transporta je pomembno spodbudil napredek proizvajalnih sil in zagotovil podlago za širše poslovno sodelovanje med subjekti iz različnih držav. Značilnost pravne ureditve transportne dejavnosti je široko zasnovan proces poenotenja pravnih pravil in uveljavitve številnih mednarodnih multilateralnih konvencij in sporazumov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Delovni čas

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 23.11.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45-46/2017Pri nas delavci delajo od ponedeljka do petka od 7.00 do 16.00, vmes imajo eno uro namenjeno kosilu, pripadata pa jim še dva odmora po približno 10 minut. Na dan naredijo pol nadure, ki jim jo tudi izplačamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Fiat iustitia et pereat mundus

Janez Kranjc, 23.11.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 45-46/2017Rek bi se v slovenskem prevodu glasil "Naj se uresniči pravičnost in naj propade prevzetnost". Verjetno gre za najbolj znan rek, ki se nanaša na pravo in pravnike. Žal po večinsko uveljavljenem prevodu slednjim ni posebej naklonjen. Navadno se namreč prevaja: Naj se zgodi pravica, čeprav propade svet. Na ta način se skuša apostrofirati brezdušni in ozkosrčni odnos birokrata, ki ga razen besedila predpisa v obravnavanem primeru ne zanima nič. Zato se ta rek pogosto navaja v zvezi z neživljenjsko razlago predpisov, ki ni zmožna širšega in bolj humanega pogleda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

200 let zemljiškega katastra na Slovenskem

mag. Urška Klakočar Zupančič, 23.11.2017

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 45-46/2017Dva dni pred božičem leta 1817 je cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški ali Franc I. Avstrijski (1768-1835, vladal od 1792 do 1835), znan tudi kot dvojni cesar, s posebnim patentom v Avstrijskem cesarstvu odredil novo izmero zemljišč, izdelavo katastrskih načrtov in ocenitev donosa zemljišč z izdelavo enotnih meril za odmero zemljiškega davka. Letos torej praznujemo okroglih dvesto let, odkar imamo na Slovenskem zemljiški kataster z numeriranimi parcelami. Geodeti so ta praznik že obeležili, ker pa ima zemljiški kataster kot temeljna nepremičninska evidenca o zemljiščih velik pomen tudi pri sklepanju pravnih poslov ter v upravnih in sodnih postopkih, je prav, da se razvoja zemljiškega katastra na naših tleh spomnimo tudi pravniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 23.11.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Pravni temelj revizije javnega naročanja je Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN). Cilja zakona sta zagotovitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil ter racionalizacija postopka pravnega varstva, ki poteka pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo (v nadaljevanju DKOM). Z ZPVPJN se uvaja tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila, in sicer z uveljavitvijo ničnosti pogodbe v sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravna narava javno-zasebnega partnerstva - prednost javnega in koristi zasebnega

mag. Matjaž Kovač, 23.11.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Kot nameni zakonskega urejanja javno-zasebnega partnerstva se izpostavljajo predvsem omogočanje in pospeševanje zasebnih vlaganj v izgradnjo, vzdrževanje oziroma upravljanje objektov in naprav javno-zasebnega partnerstva ter v druge projekte, ki so v javnem interesu, ter zagotavljanje racionalnega izvajanja gospodarskih javnih služb ali drugih dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu določa obvezna ravnanja v postopku nastajanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva. Uporablja se kot sistemski krovni zakon za razmerja javno-zasebnega partnerstva, če poseben zakon določenih vprašanj na tem področju ne ureja drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Delo prokurista in zakonitega zastopnika v lastnem podjetju

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 23.11.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45-46/2017V našem podjetju je lastnik podjetja tudi prokurist. S podjetjem ima sklenjeno pogodbo o prokuri. Vse večkrat se zgodi, da ne opravlja le funkcije prokurista, ampak dejansko tudi dela na sistemiziranem delovnem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Breme reform sistemov socialne varnosti in varstvo premoženja po EKČP: kdaj je preveč premalo?

Tina Korošec, 16.11.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tina Korošec, Pravna praksa, 44/2017Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadnjih letih večkrat presojalo upravičenost ukrepov, sprejetih v okviru ekonomskih in socialnih politik, s stališča varstva pravic po 1. členu Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Soočilo se je z zahtevno nalogo iskanja ravnovesja med realnostjo gospodarske krize in posledic, ki jih je imela za vzdržnost javnih financ, na eni strani ter potrebo po varovanju pravic posameznika na drugi. Pri tem je s posebno občutljivostjo presojalo položaj najranljivejših posameznikov, ki potrebujejo dodatno pozornost in varstvo države. 31. oktobra 2017 je ESČP v zadevi Krajnc proti Sloveniji ugotovilo, da je Slovenija s tem, ko je pritožniku - brezposelnemu invalidu - ukinila nadomestilo za čas čakanja in ga nadomestila z več kot polovico nižjim zneskom nadomestila za invalidnost, tega pretirano in nesorazmerno obremenila in kršila njegovo pravico do mirnega uživanja premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Izvrševanje 11. člena ZUPPJS16 v praksi

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, 16.11.2017

Plače v negospodarstvu, Uprava

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Aleš Kobal, Pravna praksa, 44/2017Praviloma izvrševanje predmetne zakonske določbe v praksi ne predstavlja večjih težav; do morebitnih zapletov pa lahko pride v zvezi z obličnostjo dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma v primeru pasivnosti na strani delodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Zadržanje učinkovanja odpovedi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 16.11.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2017Zanima nas, ali pri zadržanju učinkovanja odpovedi teče odpovedni rok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Le še dopuščena revizija v delovnih in socialnih sporih - ali bi nas moralo skrbeti?

mag. Biserka Kogej Dmitrovič, 16.11.2017

Sodišča, Civilni sodni postopki

mag. Biserka Kogej-Dmitrovič, Pravna praksa, 44/2017Zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je korenito posegla tudi v postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, tako v individualnih in kolektivnih delovnih sporih kot tudi v socialnih sporih. Znano je, da je postopek v teh sporih urejen v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki pa napotuje na uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ZDSS-1 nima posebnih določb, in sicer neposredno v individualnih delovnih in socialnih sporih ter smiselno v kolektivnih delovnih sporih. Od uveljavitve novele ZPP-E, s katero je črtana posebna ureditev revizije v delovnih in socialnih sporih, tako v slednjih velja ureditev revizijskega postopka po ZPP, torej le še dopuščena revizija, in ne več dovoljena, kot je bilo to določeno doslej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Misericors civis patriae est consolatio

Janez Kranjc, 9.11.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 43/2017Rek bi se slovensko glasil "Usmiljen državljan je tolažba domovine". Njegov avtor je Publilij Sirec. Kaj točno je hotel z njim povedati, ni mogoče reči z gotovostjo. Verjetno je imel pred očmi pomen usmiljenja do sočloveka in pripravljenosti pomagati. Oboje krepi družbeno povezanost in izboljšuje kakovost življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Dnevi slovenskih pravnikov 2017 (2.)

Gale Maksimilijan, Gorjup Ines, Kolenc Blaž, Briški Lora, 9.11.2017

Ostalo

Maksimilijan Gale, Ines Gorjup, Blaž Kolenc, Lora Briški, Pravna praksa, 43/2017Z mislijo "če je gospodarstvo avto, je gradbeništvo njegov motor" je odvetnik dr. Konrad Plauštajner v svojem uvodnem nagovoru poudaril pomen gradbeništva in njegovega pravnega urejanja ter k besedi povabil odvetnika Ivana Ravbarja, ki je predstavil pravno naravo projektantove odgovornosti za napako gradnje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(5) 48(5) 47(3) 45-46(6)
44(4) 43(4) 41-42(6) 39-40(3)
38(3) 36-37(5) 35(5) 34(4)
33(3) 32(8) 30-31(4) 28-29(8)
27(3) 26(6) 24-25(2) 23(2)
22(3) 20-21(5) 19(4) 18(3)
16-17(7) 15(5) 14(4) 12-13(1)
11(2) 10(3) 9(1) 7-8(1)
6(4) 5(7) 3-4(4) 2(1)
1(4)

Leto objave

< Vsi
2017(148)
> Januar(9) > Februar(12) > Marec(7) > April(16) > Maj(12) > Junij(7) > Julij(17) > Avgust(12) > September(17) > Oktober(12) > November(14) > December(13)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov