O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 23 (od skupaj 23)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pragmatična sankcija

mag. Urška Klakočar Zupančič, 21.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 49-50/2017Marija Terezija Valburga Amalija Kristina Habsburška (1717-1780) se je na prestol povzpela na podlagi cesarskega dekreta, imenovanega pragmatična sankcija. Postala in ostala je prva in edina habsburška vladarica, ki je v habsburških dednih deželah zapustila dediščino, vredno Monarha z veliko začetnico. 17. maja letos je minilo 300 let od rojstva velike Habsburžanke, ki je bila tudi začetnica nove habsburško-lotarinške dinastije. Ustanovila je novo obliko države in razvila nov slog vladanja ter nov odnos med vladarjem in ljudstvom. Ljudje so jo imeli radi, ker jim je bila blizu. Kot očarljiva vladarica je z veliko tenkočutnostjo uveljavila reforme, ki so ustvarile temelj moderne avstrijske države. Kljub temu da je spoštovala določene protokole in tradicije, je povzročila velik prelom na skoraj vseh področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Neučinkovitost slovenskega kazenskega pravosodja - resničnost ali mit?

Boštjan Zrnec Orlič, 23.11.2017

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 45-46/2017V času, ko še vedno visi usoda sveže novele kazenskega procesnega zakona v zraku,se je vredno ponovno ozreti na eno od ključnih gesel zakonodajnih posegov v kazenski postopek, tj. na zahtevo po izboljšanju njegove učinkovitosti. V drugem delu prispevka bom poskušal oceniti, ali je verjetno, da celota doslej sprejetih sprememb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) omogoča izpolnjevanje obetanih se rezultatov glede povečanja učinkovitosti v praksi, še prej pa bi rad opozoril na rutinsko konceptualno poenostavitev, s katero se je legitimirala njihova uveljavitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

200 let zemljiškega katastra na Slovenskem

mag. Urška Klakočar Zupančič, 23.11.2017

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 45-46/2017Dva dni pred božičem leta 1817 je cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški ali Franc I. Avstrijski (1768-1835, vladal od 1792 do 1835), znan tudi kot dvojni cesar, s posebnim patentom v Avstrijskem cesarstvu odredil novo izmero zemljišč, izdelavo katastrskih načrtov in ocenitev donosa zemljišč z izdelavo enotnih meril za odmero zemljiškega davka. Letos torej praznujemo okroglih dvesto let, odkar imamo na Slovenskem zemljiški kataster z numeriranimi parcelami. Geodeti so ta praznik že obeležili, ker pa ima zemljiški kataster kot temeljna nepremičninska evidenca o zemljiščih velik pomen tudi pri sklepanju pravnih poslov ter v upravnih in sodnih postopkih, je prav, da se razvoja zemljiškega katastra na naših tleh spomnimo tudi pravniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Internet teles

dr. Aleš Završnik, 23.11.2017

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 45-46/2017Mednarodna znanstvena konferenca Computers, Privacy & Data Protection 2018 bo tokrat posvečena internetu teles. Tehnološkim vizionarjem ne zadostuje to, da v internet povezujemo žarnice, hladilnike, pečice, termometre in podobne naprave interneta stvari (ang. kratica IoT) ter da ustvarjajo celo internet rastlin in internet hišnih ljubljenčkov. Razdalja pri upravljanju na daljavo je očitno še prevelika. Razvoj možgansko-računalniških vmesnikov (ang. brain-computer interface), nevroprostetičnih naprav in medicinskih vsadkov bo zmanjšal to razdaljo in zato organizatorji konference povsem utemeljeno naslavljajo nove pravne in varnostne vidike potrošniških naprav, nameščenih na telo in povezanih v internet - naprave sprožajo etična vprašanja o "novem" človeku in odpirajo dileme v več pravnih režimih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Moč ločenih mnenj

Jan Zobec, 26.10.2017

Ustavno sodišče

Jan Zobec, Pravna praksa, 41-42/2017Dne 25. septembra 2017 je bil sprejet je Poslovnik Vrhovnega sodišča o ločenih mnenjih, že prej pa je začela veljati novela ZPP-E, ki je na revizijski stopnji uzakonila možnost ločenih mnenj. Kaj sploh so ločena mnenja in možnost njihove objave? Kratko rečeno gre za možnost sodnikove artikulacije argumentov in misli, ki jih dojema kot ključne, a so pri sprejemanju odločitve ali pri njeni argumentaciji ostale prezrte. Vrhovnim sodnikom je s tem dana nominalna možnost pomembnega koraka k osebni poklicni emancipaciji, ki pomeni le uresničitev ustavne zapovedi, da so oni nosilci najvišje sodne oblasti v državi (prvi odstavek 127. člena Ustave in prvi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih). Gre za odmik od pradavnega kontinentalnopravnega kanona, izvirajočega že iz 2300 let stare Aristotelove Politike, v kateri modrec pravi, da imajo avtoriteto sodišča, in ne posamezni sodnik, da je posamezni sodnik samo del tega telesa - sodišča (Aristotel, Politika, II,6; 1282a). Premik je zato večji, kot si morda ta trenutek sploh mislimo. Je namreč obrat proti zahodni pravni kulturi, konkretno v smer, v katero gredo tudi najvplivnejša sodišča tega sveta - tja, kjer je domovina ločenih mnenj in kjer sodniki nikoli niso bili ponižni birokrati, ki bi ponavljali besede zakonodajalca. Nasprotno, bili so in so utelešenje pravice - od tod tudi vsakemu od njih upravičeno pritiče naziv Pravica (ang. Justice).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Nespodobno povabilo v luči Uredbe (EU) št. 604/2013

dr. Sebastjan Zbičajnik, 5.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Sebastjan Zbičajnik, Pravna praksa, 38/2017Zakonitost prehoda državne meje pri oblastno organiziranem tranzitu ni urejena z Uredbo (EU) št. 604/2013. Tudi Zakonik o schengenskih mejah ne daje odgovora na vprašanje, kako se obravnava prehod meje članice EU, kot je bil organiziran ob prehodu večjega števila migrantov skozi zahodnobalkanske države od leta 2015 do konca februarja 2016. Sodišče EU je na vprašanje, ali so državljani tretje države - katerih vstop so odobrili/tolerirali (brez izpolnjevanja pogojev za vstop) organi prve države članice - "nezakonito prečkali" ozemlje te države članice, odgovorilo pozitivno v smislu Uredbe (EU) št. 604/2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Zasebnost v sodelovalni ekonomiji

dr. Aleš Završnik, 5.10.2017

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 38/2017V postindustrijski družbi izobilja globalni potrošnik pozna znamke "sodelovalne ekonomije" (ang. collaborative economy), "delitvene ekonomije" (ang. sharing economy), imenovane tudi "sodelovalna poraba" (ang. collaborative consumption), kot so Uber, Lyft, Didi, Airbnb, Couchsurfing, BlaBlaCar, Zipcar, Bag Borrow, ki so postali globalni fenomeni. V Sloveniji imamo nekaj lokalnih oblik: Prevoz.org, Zelemenjava, Menjalni krog, BicikeLJ, Knjižnica reči, Avant2Go. Globalni val posnemanja mestnih politik ne pomeni le tega, da središče Ljubljane postaja podobno središču Barcelone - s poplavo "avtentičnega" bivanja prek Airbnb - temveč tudi to, da v Evropi ni več mesta, ki ne bi uvedlo deljenja koles, avtomobilov, orodja, hrane, igrač. Skupni imenovalec teh izredno heterogenih oblik sodelovanja (ali izkoriščanja - odvisno od perspektive) je digitalna platforma oziroma internetno posredovanje, zanj pa je značilno shranjevanje in obdelovanje večje količine osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Prepoznavanje obrazov, zasebnost in javni prostori

dr. Aleš Završnik, 31.8.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 32/2017Na ruskem spletnem družbenem omrežju VKontakte je celotno gradivo uporabnikov javno in to veliko količino slikovnega gradiva je lansko leto pričelo izkoriščati zagonsko podjetje, ki je pripravilo priročno aplikacijo FindFace: fotografiraš neznanca/ko na ulici in aplikacija fotografijo primerja v zaledni zbirki in morda še prebrska po javno dostopnih virih na spletu. V nekaj sekundah uporabnik aplikacije pridobi podatke pametnega algoritma: kdo naj bi bila opazovana oseba, kdo so njeni prijatelji, interesi, služba, morda naslov ... vse, kar je objavila na VKontakte ali celo drugje na spletu. Kaj se je zgodilo z anonimnostjo v javnih prostorih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Vladavina prava ali algoritmov?

dr. Aleš Završnik, 22.6.2017

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 24-25/2017Evidentiranje prebivalstva ima dolgo zgodovino. Najpogosteje je služilo namenu pobiranja davkov in vojaške obveznosti in že Cicero je menil, da je treba populacijo popisati. Rojstvo moderne države je povezano s pospeškom tega evidentiranja, ki je služilo kontroli mobilnosti ljudi in številnim ciljem socialne države, od zdravstva do izobraževanja. Pospeški pri popisovanju različnih značilnosti prebivalstva so privedli na primer do tega, da informacijski sistem centrov za socialno delo ISCSD2 povezuje 37 podatkovnih virov in 22 institucij. Globalno gledano je količina podatkov narasla do reda Avogadrovega števila (približno 6 × 1023), na dan ustvarimo kar 2,518 (trilijona) podatkov, 90 odstotkov podatkov naj bi ustvarili v zadnjih dveh letih. Pravno-politično vprašanje je, kako razvoj tehnologij zbiranja in obdelovanja podatkov spreminja pravni ustroj demokratičnih družb?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

"Reštartajte se!" - ideologija velikega podatkovja

dr. Aleš Završnik, 11.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 18/2017Težko se je strinjati s Petrom Thielom, ustanoviteljem Palantirja, ki oskrbuje ameriško vojsko in obveščevalno skupnost z najbolj etično spornimi programskimi orodji za vojaško opremo (na primer z umetno inteligenco za napade z brezpilotniki). A strinjati se je mogoče z Thielovimi navedbami, da Silicijeva dolina ni izpolnila velikih pričakovanj (moderne dobe), da ni naslovila velikih vprašanj našega časa. Kot sam nazorno pravi, nas pametni telefoni slepijo, da ne vidimo 100 let starih železnic. A ta logika je natančna in bi jo bilo treba potegniti naprej: Silicijeva dolina (beri: Google, Facebook itn.) oziroma spremljajoča ideologija zagonskih podjetij ne naslavlja dovolj zares temeljnih vprašanj, na primer privatiziranja naravnih virov, "slumizacije" planeta, družbene neenakosti (glej poročilo Oxfam 2017, ki ugotavlja, da ima osem belih moških v lasti polovico svetovnega bogastva), revščine, dnevno umrlih otrok zaradi lakote itn., kar lahko povzamemo s pojmom socialne pravičnosti; razen če še kdo verjame v pravljico "ekonomije kapljanja" (ang. trickle down economics) in upa, da bo s preobilno naložene mize padla kaka drobtina - veliko sreče!
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Svoboda zborovanja v sodobnem evropskem (pravnem in političnem) kontekstu

Jan Zobec, 13.4.2017

Ustavno sodišče

Jan Zobec, Pravna praksa, 15/2017Svoboda združevanja in zborovanja je skupaj s svobodo izražanja ena od osrednjih človekovih političnih pravic - je temeljnega pomena za delovanje demokracije in civilne družbe. Brez nje bi bila tudi svoboda govora le še torzo. Združevanje in možnost zborovanja namreč ustvarjata bistveno infrastrukturo političnega govora ter delovanja in samouresničitve posameznika kot družbenega in političnega bitja. Povsem jasno je, da brez te svobode ni demokracije - tako kot brez ožilja ni krvnega obtoka. Kako pomembna je ta svoboda, bo prikazano v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Zdravstveno zavarovanje in pravo EU

Boštjan Zuljan, 6.4.2017

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Boštjan Zuljan, Pravna praksa, 14/2017Vsaka razprava o reformiranju sistema zdravstvenih zavarovanj mora med drugim odgovoriti tudi na vprašanje, kako na uvedbo nekega zakonskega modela zdravstvenega zavarovanja vpliva pravo EU. S stališča evropskega prava je pri tem bistvena ugotovitev, ali opravljanje določene zavarovalniške storitve sodi na področje notranjega trga ali v okvir nacionalnega sistema socialne varnosti. Konkurenčno pravo EU in pravila, ki so namenjena delovanju notranjega trga, ne dovoljujejo, da se z nacionalno zakonodajo omejuje konkurenca med zavarovalnicami ali svoboda opravljanja storitev na notranjem trgu, razen če za to obstaja posebna izjema. Vendar pa pravo EU s temi pravili pokriva le tiste oblike zdravstvenih zavarovanj, ki pomenijo opravljanje gospodarske dejavnosti. Izven pravnega okvira EU in v izključni pristojnosti držav članic tako še vedno ostaja pomembno področje zavarovanj, ki delujejo v okviru obveznih sistemov socialne varnosti. Čeprav je meja, ki deli obe področji, tradicionalno zarisana po načelu solidarnosti, razmejitev postane težavna v primerih zdravstvenih zavarovanj, ki združujejo značilnosti obeh glavnih področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Robotske odvetnice: za begunce in brezdomce

dr. Aleš Završnik, 23.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 11/2017Robotska asistenca, praviloma v obliki ženskih glasov (na primer Applova Siri, Amazonova Alexa, Garminova navigatorka), ki naj bi jim ljudje bolj zaupali kot moškim glasovom - ali zgolj zato, ker tehnološko industrijo vodijo seksistični moški? -, se
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Globalno zdravstveno pravo in mednarodne organizacije

dr. Andraž Zidar, 16.3.2017

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 10/2017V mednarodnopravnih strokovnih krogih se vedno bolj uveljavlja koncept globalnega zdravstvenega prava, ki se ukvarja z naraščajočimi zdravstvenimi problemi, povezanimi s procesom globalizacije. Ta članek se osredotoča na ukrepe mednarodnih organizacij za reševanje svetovnih zdravstvenih vprašanj. Iz krajšega pregleda je razvidno, da so njihovi ukrepi razdrobljeni in ne morejo učinkovito urejati vseh perečih zdravstvenih vprašanj. Kot rešitev se ponuja globalno zdravstveno pravo, ki s svojo enovito konceptualno zasnovo lahko pripomore k boljši povezanosti prava, procesov in institucij na področju zagotavljanja zdravja za ljudi po vsem svetu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Poslovanje sodstva - sodna statistika Vrhovnega sodišča RS

Gregor Zagozda, 9.3.2017

Ostalo

Gregor Zagozda, Pravna praksa, 9/2017Pred kratkim je bil v Pravni praksi št. 5/2017 objavljen prispevek o spletni strani Ministrstva za pravosodje, ki prikazuje sodno statistiko (SoStat). Tako kot SoStat tudi Poslovanje sodstva na spletnih straneh Vrhovnega sodišča prikazuje statistiko poslovanja sodišč. Prikazani podatki se nanašajo pretežno na čas reševanja zadev na sodiščih, gibanje števila zadev in strukturo zaposlenih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Pravni interes - enkrat tako, drugič drugače

Barbara Zobec, 23.2.2017

Pravoznanstvo

Barbara Zobec, Pravna praksa, 7-8/2017Pravica do pritožbe je temeljna pravica posameznika, ki, izhajajoč iz načela zakonitosti (2. člen Ustave Republike Slovenije - v nadaljevanju Ustava) in načela enakega varstva pravic (22. člen), karakterizira pravno državo. Zagotavlja jo 25. člen Ustave. Po tej določbi je vsakomur dana možnost, da izpodbija posamične akte vseh organov, ne glede na to, ali je akt zakonit ali ne. Pogoj je le, da se s posamičnim aktom odloča o pravici, dolžnosti in pravnem interesu posameznika ali pravne osebe oziroma o pravnem razmerju. V kazenskem postopku je pravica do pritožbe urejena skladno s procesnim položajem subjekta v postopku in v skladu z neposrednim interesom, ki ga subjekt z vložitvijo tega pravnega sredstva želi uresničiti. Obdolžencu pravico do pritožbe poleg Ustave zagotavlja tudi 367. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pravica do pritožbe, ki je po svoji naravi dispozitivno pravno sredstvo, se mu lahko odreče le, če se pritoži v svojo škodo, ker za to v kazenskem postopku ne more imeti pravnega interesa. Pritožba v škodo je namreč v nasprotju s procesnim položajem obdolženca ter smislom in nalogo obrambe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Možgansko hekanje

dr. Aleš Završnik, 10.2.2017

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 5/2017Spremljanje hekerstva kot kulturnega fenomena (tj. hekerjev, ki so začeli z logiko delitvene ekonomije, po kateri računalniške kode ne patentiraš, ampak jo prosto deliš z drugimi - t. i. "white hat" hekerji) in kot kriminalnega fenomena (tj. hekerjev, ki so zgolj novodobna različica organizirane kriminalitete - t. i. "black hat" hekerji) občasno privede do izzivov "izven okvirov". Če so možgani zgolj obdelovalci podatkov, nevrotransmiterske povezave pa biološki ekvivalent interneta, je postalo s časom logično, da analiza vedno večje količine podatkov v "podatkovni družbi" posnema možgane - in od tod računalniške nevronske mreže. Ali je nasledek tega tudi ta, da je mogoče hekati naše možgane?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

SoStat - sodna statistika

Gregor Zagozda, 10.2.2017

Ostalo

Gregor Zagozda, Pravna praksa, 5/2017Ste se kdaj spraševali, kakšni so zaostanki na naših sodiščih? Ali mogoče, katera sodišča imajo večji in katera manjši pripad zadev letno? Odgovore na ta vprašanja in še več lahko najdete v spletni aplikaciji za prikaz sodne statistike SoStat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

FBI (The Vault) - kaj imajo skupnega Al Capone, Hillary Clinton in mali zeleni možje?

Gregor Zagozda, 26.1.2017

Ostalo

Gregor Zagozda, Pravna praksa, 3-4/2017Ste se kdaj vprašali, kaj ameriška vlada ve o zloglasnem primeru strmoglavljenja "neznanega letečega predmeta" v kraju Roswell leta 1947? Ali ste morebiti bolj med tistimi, ki se zanimajo za zloglasne kriminalne zgodbe, o katerih še danes snemajo kino uspešnice? Mogoče pa vas zanima, kaj je resničnega v najnovejši politični aferi v ZDA, povezani z elektronsko pošto kandidatke za predsednico Združenih držav Amerike Hillary Clinton?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

TDCJ - varstvo osebnih podatkov po ameriško

Gregor Zagozda, 19.1.2017

Ostalo

Gregor Zagozda, Pravna praksa, 2/2017Texas Department of Criminal Justice je javna agencija, ki o svojem delu podrobno obvešča javnost prek svojih spletnih strani. Spletne strani vsebujejo informacije, namenjene žrtvam kaznivih dejanj, svojcem žrtev in svojcem storilcev kaznivih dejanj, medijem ter drugim iskalcem informacij javnega značaja. Medtem ko se v Sloveniji in EU iz informacij javnega značaja načeloma odstranjujejo osebni podatki, se v Združenih državah Amerike ne obremenjujejo toliko z varstvom osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke - vedno in povsod?

Boštjan Zrnec Orlič, 19.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 2/2017Privilegiji in imunitete mednarodnih organizacij so kot temeljno zagotovilo njihovega učinkovitega delovanja v teoriji in sodni praksi temeljito obravnavan pojem. Ob odmevnih zasegih računalniških strežnikov v hišni preiskavi prostorov Banke Slovenije (BS) julija letos in takojšnem pozivu Evropske centralne banke (ECB), naj se iz tega elektronskega gradiva izločijo datoteke, ki imajo značaj njenega arhiva, se zastavljajo zanimiva vprašanja o učinkovanju procesne imunitete v razmerjih med neodvisno institucijo EU, takisto neodvisno BS in pravosodjem države članice na področju izključne pristojnosti Unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Obročno plačilo pri razpolaganju s premoženjem v lasti države in občin

Nejc Zemljak, 12.1.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 1/2017Pri prodaji stvarnega premoženja v lasti države oziroma občin se lahko skladno s tretjim odstavkom 80. člena Zakona o javnih financah (ZJF) in z drugim odstavkom 29. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju Uredba) kupnina plača v več obrokih. To predstavlja izjemo od splošnega pravila, da rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od tridesetih dni od sklenitve pogodbe oziroma izdaje računa. Toda ali ima ta določba sploh možnost popolnoma zaživeti v praksi, ali je ureditev primerna ali pa bi moralo biti obročno plačilo urejeno drugače? Odprtih vprašanj je kar nekaj, odgovore nanje pa bom poskušal poiskati v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Vem več - stvarna napaka

Gregor Zagozda, 12.1.2017

Ostalo

Gregor Zagozda, Pravna praksa, 1/2017Spletna stran obvešča potrošnike o pasteh potrošniških kreditov in o uveljavljanju stvarnih napak. O informacijah s področja potrošniškega kreditiranja je bil v Pravni praksi že objavljen prispevek v tej rubriki, tokratni prispevek pa obravnava področje obveščanja o stvarnih napakah.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 45-46(3) 41-42(1) 38(2)
32(1) 24-25(1) 18(1) 15(1)
14(1) 11(1) 10(1) 9(1)
7-8(1) 5(2) 3-4(1) 2(2)
1(2)

Leto objave

< Vsi
2017(23)
> Januar(5) > Februar(3) > Marec(3) > April(2) > Maj(1) > Junij(1) > Avgust(1) > Oktober(3) > November(3) > December(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov