O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 21 (od skupaj 21)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Se bodo "štempljali" tudi sodniki in poslanci?

Katarina Rajgelj, 21.12.2017

Delovna razmerja

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 49-50/2017Pred kratkim mi je pod roke prišla odločba Inšpektorata za delo iz leta 2016. V tej odločbi inšpektor ugotavlja, da sodišče kot delodajalec ni zadostilo predpisom, ki urejajo vodenje evidenc delovnega časa, saj ni evidentiralo vseh z zakonom predpisanih podatkov. Kakšen greh je storilo sodišče? Sodišče za sodnike ni vodilo dnevne evidence o izrabi delovnega časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Šport, politika in pravo - izključitev Rusije iz Olimpijskih iger

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.12.2017

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 48/2017Nedavno sem prebrala resignirano ugotovitev vrhunskega pravnega strokovnjaka, da dandanes vse prevečkrat ne štejejo pravni argumenti, pač pa surova moč, in da tako doma kot tudi v svetu deluje zloraba prava. Ta misel me je pretresla, ironija usode pa je nanesla, da je sovpadla z novico, da je izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) iz olimpijskih iger, ki bodo v začetku naslednjega leta potekale v južnokorejskem Pjongčangu, izključil Rusijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Izsiljevanje

dr. Ciril Ribičič, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 47/2017Tisto leto, ko sem hodil na seje v Benetke na lastne stroške, slovenska vlada ni plačevala prispevka Slovenije za delovanje Beneške komisije. Takrat ni nihče opazil tega maščevalnega manevra premiera, ker ni uspel zamenjati predstavnikov Slovenije v Beneški komisiji. Danes je drugače, ker tokrat ena od držav, ki prispevajo največ v proračun Beneške komisije (večji delež, kot jim pripada po merilih, ki veljajo za druge države), grozi, da ne bo plačevala prispevka za delo Sveta Evrope. To ni dobra novica za Svet Evrope in za Evropejce, ki ESČP vidijo kot poslednje zatočišče, kadar jim njihova država krši pravice in temeljne svoboščine. Ruska federacija, ki je izgubila glasovalne pravice v Svetu Evrope zaradi zasedbe Krima, pravi, da bo zopet postala redna plačnica šele takrat, ko bo Svet Evrope ukinil sankcije in bodo člani parlamentarne skupščine iz Rusije lahko enakopravno odločali z drugimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pogodba o opremljanju: nekatera aktualna vprašanja

Žiga Rejc, 23.11.2017

Urejanje prostora

Žiga Rejc, Pravna praksa, 45-46/2017Gradnjo komunalne opreme, kot jo definira prvi odstavek 71. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (za namen tega prispevka posplošeno: komunalna oprema), po zakonu zagotavlja občina, ki je posledično upravičena do delne odmene za stroške gradnje v obliki plačila komunalnega prispevka s strani investitorja, tj. lastnika oziroma imetnika pravice graditi, ki želi na zemljišču na področju dotične občine zgraditi (svoj) objekt (v nadaljevanju: zasebni investitor oziroma investitor). Zakon kot izjemo od tega pravila dovoljuje, da (za račun občine) del potrebne komunalne opreme, na katero bo v prihodnje priključil svoj novozgrajeni objekt, zgradi sam investitor. V ta namen 78. člen ZPNačrt opredeljuje pogodbo o opremljanju, na podlagi katere lahko občina (fakultativno) z investitorjem pod zakonsko taksativno opredeljenimi pogoji sklene dogovor, da bo slednji namesto nje sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Kriza ustavne demokracije

dr. Ciril Ribičič, 9.11.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 43/2017Na 4. kongres Svetovne konference ustavnih sodišč v Vilni (Litva) med 11. in 13. septembrom 2017, ki se ga je udeležilo 91 držav od 111 članic, sem šel z namenom, da si ustvarim oziroma obnovim vtis o tem, kako se razvija ustavna demokracija v svetu in kaj inovativnega znajo ponuditi ustavni sodniki v zakladnico razvoja človeštva na naši vsestransko pregreti Zemlji. Pokazalo se je, da to ni tako enostavno, kot sem si predstavljal. Samo na prvi pogled deluje, kot da se ustavni sodniki širom po svetu ukvarjajo s podobnimi problemi na podobne načine, da so vsi preobremenjeni in bolj ali manj učinkoviti pri nadzoru nad ustavnostjo delovanja zakonodajnih, izvršilnih in sodnih organov. Celo iz tistih uvodnih poročil, ki so temeljila na bolj površnem branju odgovorov na vprašalnik organizatorjev kongresa o uresničevanju pravne države, je izpadlo tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Narava določb SPZ o nadomestilu ob prenehanju stavbne pravice

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 13.10.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 39-40/2017Obligacijskopravne norme so po svoji naravi lahko ali dispozitivne, torej take, ki nadomeščajo voljo zgolj v primeru, če volja udeležencev posameznega obligacijskega razmerja glede določenega vprašanja ni posebej izražena, ali pa je njihova narava prisilna oziroma kogentna. Izhodiščno razlagalno pravilo obligacijskopravnih zakonskih določb je sicer pravilo o njihovi dispozitivnosti; kogentnost posamezne tovrstne norme mora biti torej a contrario v konkretnem primeru posebej utemeljena oziroma izkazana. Obligacijskopravna je tudi določba drugega odstavka 263. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se glasi: "Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine." Pri tem pa je zanimivo, da so to zakonsko določbo domači pisci do sedaj univerzalno šteli za kogentno. Tako njihovo naziranje je bilo kot prvo podano preuranjeno, iz kasnejših razlag pa je razvidno, da je bilo tudi napačno. Nekateri argumenti oziroma vidiki, ki govorijo v prid dispozitivnosti predmetne zakonske določbe - in s tem v prid nespreminjanju predmetnih določb SPZ - so predstavljeni v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Uveljavljanje popravkov nepovratnih evropskih sredstev v pravdnem in upravnem postopku

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 7.9.2017

Upravni postopek in upravne takse, Civilni sodni postopki

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 33/2017Postopkovno gledano so lahko primeri, v katerih Republika Slovenija (RS) prek različnih organov v razmerju do posameznih prejemnikov uveljavlja popravke nepovratnih sredstev, precej različni. Odvisni so tako od pravnih okvirov izvajanja posameznega postopka dodelitve/izplačil sofinancerskih sredstev kot ne nazadnje tudi od časovne točke, v kateri RS ugotovi določene domnevne nepravilnosti, ki po njeni oceni botrujejo uveljavitvi posameznega popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Referendum na drugem tiru

dr. Ciril Ribičič, 7.9.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 33/2017Povprečne evropske države temeljijo na predstavniški demokraciji. V njih ima referendum na nacionalni ravni zelo omejen domet. Le v redkih državah je referendum pomemben vzvod civilne družbe in opozicije proti uveljavitvi zakonov, ki jih sprejema parlament. Kadar je ta vpliv znaten in se nanaša na širok krog vprašanj, lahko govorimo o pol-neposredni demokraciji. Države, ki med enimi in drugimi volitvami omogočajo, da ljudstvo razveljavi zakonodajne odločitve izvoljenih predstavnikov ljudstva, so znatno bolj demokratične od drugih. Mednje spadajo predvsem Švica ter deloma Italija in Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Zločin in kazen Justina Gatlina

dr. Vesna Bergant Rakočević, 24.8.2017

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 30-31/2017V nedeljo, 5. avgusta, zvečer je 55.000 gledalcev na londonskem stadionu pričakovalo enega izmed vrhuncev letošnjega svetovnega prvenstva v atletiki: slovo najhitrejšega človeka v zgodovini, Jamajčana Usaina Bolta - njegov zadnji nastop v finalu teka na 100 metrov. Čeprav daleč od svojih rekordnih dosežkov, je bil Bolt glavni favorit za zmago, nekaj vznemirjenja je prinesel le njegov poraz proti Američanu Colemanu v polfinalnem teku. Vedno z žvižgi pospremljenega "notornega dvakratnega dopinškega goljufa" Justina Gatlina nihče ni pričakoval, ali pa želel, prav na vrhu. A zgodilo se je ravno to, zmagal je Gatlin: s silovitim finišem je v zadnjih metrih teka za stotinko sekunde prehitel rojaka Colemana, še za stotinko več pa Bolta. Stadion je obmolknil, tišino so prekinjali le vzkliki "buuu" pa aplavz Boltu, ki je osvojil tretje mesto; častnega kroga zmagovalca ni bilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Beneška komisija včeraj, danes in jutri

dr. Ciril Ribičič, 6.7.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 26/2017Najnovejše izkušnje kažejo na nevarnost, da bi se Beneška komisija vrnila v čase pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena zato, da bi pomagala tranzicijskim državam na podlagi demokratičnih izročil in izkušenj iz držav Zahodne Evrope. Odkar sem njen član, je Beneška komisija spreminjala svoj značaj tako, da so se v njej soočale izkušnje vseh držav (tudi zunajevropskih), ne glede na to, na kateri strani neba od Benetk se nahajajo. Na 111. junijski seji Beneške komisije je ta obravnavala 11 zadev, tri iz Gruzije, dve iz Moldavije, dve iz Ukrajine in po eno iz Kazahstana, Armenije, Bolgarije in Madžarske. Teme so se dotikale volitev, delitve oblasti, ustavnih sprememb, volilnega sistema in sponzoriranja nevladnih organizacij iz tujine. Pri tem ni šlo za večja nesoglasja med člani komisije, saj ima komisija glede večine odprtih vprašanj že izdelana ustaljena stališča, ki jih po potrebi prilagaja posebnostim novih primerov na predlog delovnih skupin, ki obiščejo prizadete države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Porokova obveznost v luči lex Agrokor

mag. Boštjan Rejc, 15.6.2017

Ostalo

mag. Boštjan Rejc, Pravna praksa, 23/2017Evropska unija naj bi s svojim pravnim redom zagotavljala pravno varnost. Namesto tajnih uradnih listov, samovolje in arbitrarnosti bivših vzhodnih režimov naj bi evropski pravni red tudi v države bivše Jugoslavije in tako imenovanega vzhodnega bloka vnesel pravno varnost, predvidljivost in (pravno) stabilnost. Namesto tega se zdi, da je Evropska unija dosegla točko, ko njen pravni red, vključno s pravnim redom držav članic, postaja pravni red izjem (ang. law of exceptions). Republika Slovenija je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice obsojena zaradi depozitov (prihrankov) v Ljubljanski banki, hkrati pa se slovenskim varčevalcem v imenu evropskega pravnega reda odvzamejo prihranki v obliki delnic bank, kar naj se, vsaj po pričakovanju nekaterih, v urejenih pravnih redih ne bi dogajalo. V Evropski uniji imamo schengen, vendar se kljub temu na slovenskih mejah izvaja mejni nadzor. Ciniki bi komentirali, da še Jugoslavija ni bila tako shizofrena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Primož Rataj, 15.6.2017

Delovna razmerja

Primož Rataj, Pravna praksa, 23/2017Ugledna založba Uradni list RS je v letu 2017 izdala knjigo oziroma priročnik z naslovom Odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere avtorja sta odvetnik Miha Šercer in vodja pravno-kadrovske službe v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije mag. Nina Scortegagna Kavčnik. Oba avtorja se v svojem poklicu srečujeta in ukvarjata z delovnimi razmerji ter sta se v navedenem delu lotila ene izmed osrednjih tem delovnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Zoper doping z resetiranjem atletskih rekordov?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 25.5.2017

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 20-21/2017Da se sodobni vrhunski šport že precej časa na vse možne načine ukvarja s problemom dopinga, praviloma ni več omembe vredna novica. Najnovejši predlog Evropske atletske zveze (European Athletics - EA) pa je vendarle povsem drugačen. Gre za obuditev revolucionarne ideje, ki je sprožila številne odzive in jih bo v prihodnjih mesecih po pričakovanjih vse več. Za kaj gre?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Talent

dr. Ciril Ribičič, 18.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 19/2017Letošnjo pomlad sem bil priča več dogodkom, ki jih povezuje naslov današnje kolumne. Kot predstavnik raziskovalne skupine Inštituta za ustavno pravo ŽupanJA sem bil na srečanju vseh županj slovenskih občin, ki so v občini Grad razpravljale o aktualnih problemih z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom. Občudoval sem nasmejane obraze, prijetno vzdušje, argumentirane in strpne razprave, izražanje skrbi za razvoj lastne občine, skratka vse tisto, kar ne doživimo, ko spremljamo prenose na parlamentarnem programu. Da žensko izvolijo za županjo, mora biti bistveno učinkovitejša v volilni kampanji od svojih moških protikandidatov, ker se mora spopadati tudi s predsodki do vloge žensk v politiki. Stanje v slovenskih občinah bi se brez dvoma popravilo, če bi bilo na naslednjih volitvah izvoljenih petkrat ali šestkrat toliko županj, kot jih imamo danes (trenutno imamo 16 županj in 196 županov), pa bi bila prepričljiva moška večina še vedno zagotovljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravilo de minimis o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila in koncesijskih pogodb

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 21.4.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2017Po ratione temporis veljavnih direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU so dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradenj javne pogodbe, ki so bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Že v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) določena"odplačnost pogodbe" oziroma opredelitev v Direktivi 2004/18/ES ("proti plačilu pisno sklenjene pogodbe", katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev) jasno nakazujeta, da gre za sinalagmatične pogodbe, pri katerih mora država za predmet javnega naročila plačati v izbrani ponudbi določeno ceno oziroma opraviti plačilo iz javnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Sprememba stališča ustavnega sodišča kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti

Alenka Razpet, 30.3.2017

Kazenski postopek

Alenka Razpet, Pravna praksa, 12-13/2017Obsojenec je na Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (VDT) naslovil pobudo, naj v njegovi zadevi, ki je pravnomočna od leta 2004 in v kateri je sam izkoristil vsa pravna sredstva, vključno z ustavno pritožbo, vloži zahtevo za varstvo zakonitosti (ZVZ). Ustavno sodišče Republike Slovenije (US) je namreč v letu 2016 ob obravnavi druge ustavne pritožbe spremenilo svoje stališče v zvezi s pravnim vprašanjem, ki je bilo odločilno tudi v njegovi zadevi. Uveljavljal je, da je bila ob upoštevanju novega stališča US odločitev v njegovi zadevi nezakonita. Ker državnega tožilca pri vlaganju ZVZ ne omejuje noben rok, lahko to kršitev še vedno uveljavlja v njegovo korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Poanta

dr. Ciril Ribičič, 30.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 12-13/2017Ob branju pete zaporedne knjige staroste slovenskih odvetnikov dr. Petra Čeferina Prepoznava, ki je izšla pri Študentski založbi Litera (Maribor, 2016) sem ponovno prelistal prejšnje štiri Moje odvetniško življenje (2012), Valat (2013), Moje zgodbe (2014) in Sto sodnijskih (2015). Za vseh pet knjig velja, da so po formatu in obsegu skromne, po vsebini pa bogate, pravi ekstrakt 40-letnih odvetniških izkušenj. V vseh se avtor odlikuje z zgoščenim pripovedovanjem zanimivih zgodb. Vse opozarjajo na neumnost vsakokratne oblasti in na zlorabe prava. V vseh je čutiti empatijo s preganjanimi, skoraj poistovetenje s tistimi, ki jih zagovarja, še posebej pa s pripadniki manjšin, revnimi, izbrisanimi ali politično preganjanimi. Z enako kritičnostjo obravnava napake sodnikov vseh vrst, vse tja do ustavnih in evropskih sodnikov. Bralca pa vsakokrat pridobi na svojo stran z duhovitimi pripombami na lastni račun.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Isti odgovor na deset vprašanj

dr. Ciril Ribičič, 16.2.2017

JAVNO OBVEŠČANJE

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 6/2017Vlada in Ministrstvo za kulturo poudarjata pomen spodbujanja ustvarjalnosti avtorjev in izvajalcev slovenske zabavne glasbe, da ne bi utonili v poplavi najbolj uspešne svetovne produkcije. Pri tem sta si zamislila spodbujanje, ki od države terja čim manj truda in sredstev. Kateri je torej tisti način populariziranja slovenske zabavne glasbe, ki Vlade in proračuna ne stane nič?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Sindikalno organiziranje prekarnih delavcev

Rakovec Bodnaruk Janja, Franca Valentina, 10.2.2017

Delovna razmerja

mag. Janja Rakovec Bodnaruk, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 5/2017Tehnološki razvoj, vpliv globalnega trga in usmeritve gospodarstva k popolni prožnosti v zadnjih desetletjih spodbujajo fleksibilen trg dela, kar se med drugim kaže tudi v fleksibilnih, nestandardnih ali atipičnih oblikah dela, za katere se je uveljavil pojem prekarno delo. V prispevku se osredotočamo na prekarne oblike dela, ki so v Sloveniji najpogostejše, in sicer: zaposlitev za določen čas, delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitve s krajšim delovnim časom, študentsko delo ter pogodbeno delo v civilnih ali gospodarskih razmerjih. Treba je poudariti, da se te oblike kot prekarne obravnavajo le, če so prisotne določene značilnosti prekarnosti, kot so na primer nizka stopnja varnosti in stalnosti dela, nestalnost delovnega časa, nestalni dohodki in neredna plačila za delo, slaba zakonodajna zaščita, pomanjkljiv dostop do pravic in ugodnosti iz dela ter pomanjkanje kolektivnega zastopanja in pogajanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Interventni in drugi ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju

mag. Brigita Rajšter Vranović, 19.1.2017

Delovna razmerja

mag. Brigita Rajšter-Vranović, Pravna praksa, 2/2017Z namenom zagotovitve stabilnosti javnih financ je bil 30. decembra 2016 v Državnem zboru Republike Slovenije po nujnem postopku sprejet Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17). ZUPPJS17 je pričel veljati 1. januarja 2017 in je nadomestil predhodni Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16) ter tako podaljšal varčevalne ukrepe države v javnem sektorju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Odmerjanje finančnih popravkov evropskih sredstev

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 19.1.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 2/2017Evropska unija si prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, pri čemer posebno pozornost namenja tudi podeželju, na kar se v tem prispevku posebej osredotočamo. Uredba (EU) št. 1305/2013 določa splošna pravila, ki urejajo podporo EU za razvoj podeželja, financirano iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Uredba (EU) št. 1303/2013 pa med drugim ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za sankcioniranje prejemnikov sredstev oziroma držav članic v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Na nacionalni ravni je sankcioniranje nepravilnosti pri izvedbi projektov, sofinanciranih iz EKSRP, primarno urejeno v Zakonu o kmetijstvu (ZKme-1), ki v četrtem odstavku 56. člena določa, da organ z odločbo zavrne zahtevek stranke za izplačilo sredstev, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev. V praksi se je za sporno izkazala predvsem nacionalna ureditev, da so upravičeni stroški naložbe, ki se financirajo iz EKSRP, samo stroški, nastali po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev. Na podlagi takšne ureditve je lahko organ ob upoštevanju četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 upravičencu zavrnil celoten zahtevek za izplačilo sredstev, četudi je pred izdajo odločbe o pravici do sredstev nastal zgolj majhen del stroškov. V luči novejše prakse Sodišča EU je postalo očitno, da je razlaga nacionalne ureditve, ki se je v dosedanji praksi oblikovala tako, da se zahtevku v celoti ugodi ali pa se ga v celoti zavrne, neskladna z načelom sorazmernosti. Temu razmisleku je namenjen ta prispevek.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(1) 47(1) 45-46(1)
43(1) 39-40(1) 33(2) 30-31(1)
26(1) 23(2) 20-21(1) 19(1)
16-17(1) 12-13(2) 6(1) 5(1)
2(2)

Leto objave

< Vsi
2017(21)
> Januar(2) > Februar(2) > Marec(2) > April(1) > Maj(2) > Junij(2) > Julij(1) > Avgust(1) > September(2) > Oktober(1) > November(2) > December(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov