Literatura

Stran 1 / 5 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 115)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Določitev najnižje višine odvetniške nagrade ni (vedno) v skladu s pravom Unije Zoran Skubic, 21.12.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Odvetništvo in notariat
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2017Vprašanje pravične odmene za profesionalne pravniške storitve že dolgo buri duhove tudi v Sloveniji. Spomnimo se samo peripetij v zvezi z uveljavitvijo novele Zakona o odvetništvu iz leta 2009, ki jo je po potrditvi v Državnem zboru pričakala zahteva za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Izvedbo samega referenduma je končno "ustavilo" šele Ustavno sodišče z najmanjšo možno večino - pet proti štiri. Tovrstni zapleti niso tuji niti drugim državam. Določitev pravične višine (zlasti) odvetniških nagrad namreč nikoli ne gre "iz mode", zlasti ko gre za rivalstvo med stanovsko zbornico in pristojnim ministrstvom. Tako se je Sodišče (EU) ukvarjalo s problematiko bolgarske področne ureditve, ki dogovor o nižji nagradi za odvetnika ali pravnega zastopnika celo sankcionira, in sicer ga opredeljuje kot disciplinsko kršitev. Je to res v skladu s (primarnim) pravom EU?
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Objava prostega delovnega mesta pri podaljšanju pogodbe za določen čas mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.12.2017 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 49-50/2017Z delavcem imamo sklenjeno pogodbo za določen čas enega leta, ki se bo mu kmalu iztekla. Pogodbo mu nameravamo podaljšati še za določen čas enega leta.
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Prepozna odločba ZZZS o koncu bolniškega staleža mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.12.2017 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 49-50/2017Delavec, ki je pri nas zaposlen za nedoločen čas, je bil dlje časa v bolniškem staležu. V tem obdobju ga je nadomeščal drug delavec, ki smo ga zaposlili na novo za določen čas nadomeščanja začasno odsotnega delavca v bolniškem staležu. Izteka njegove pogodbe nismo omejili datumsko, ampak smo napisali, da se mu izteče ob vrnitvi delavca iz bolniškega staleža. Od ZZZS smo dobili odločbo, s katero delavcu bolniški stalež ni bil podaljšan, vendar šele štiri dni po tem (tudi delavec), ko bi delavec, ki se vrača iz bolniškega staleža, moral začeti delati.
Pravna praksa, 2017⁄48	Predhodni zdravniški pregled mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.12.2017 Delovna razmerja, VARSTVO PRI DELU
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 48/2017Z novim delavcem smo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh mesecev. Ker se nam je z zaposlitvijo mudilo, smo šele po sklenitvi pogodbe delavca poslali na predhodni zdravniški pregled, ki pa ga ni opravil.
Pravna praksa, 2017⁄48	Razpihovanje pravne megle na področju ICO Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 14.12.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 48/2017Tehnologija veriženja (podatkovnih) blokov (tudi veriga podatkovnih blokov), ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchain, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih, primerljiv z izumom interneta. V zadnjem letu so se na tem področju zgodile številne velike spremembe. V nekaterih zveznih državah ZDA so uzakonili podlago za uporabo pametnih pogodb in pametnih registrov, na Švedskem in v Gruziji bo na tej tehnologiji temeljila zemljiška knjiga, Allianz, ena največjih zavarovalniških multinacionalk, bo svoje zavarovalne produkte dala v verigo podatkovnih blokov, v švicarskem kantonu Zug se bodo lahko upravne takse plačevale v za ta namen izdani kriptovaluti. To je le nekaj primerov uporabe tehnologije veriženja blokov. Tudi med potrošniki strmo naraščata zanimanje za in uporaba kriptovalut ter kriptožetonov. Javne ponudbe kriptožetonov (ang. initial coin offerings - ICO) so v porastu, tržna kapitalizacija je že presegla 3 milijarde dolarjev, zato se pojavlja pomembno pravno vprašanje: kakšno pravno naravo imajo kriptožetoni? Države se soočajo z dilemo, kako urediti področje kriptožetonov in dotičnega načina množičnega financiranja brez prevelikega posega v inovativne poslovne rešitve in uspešne podjetniške zgodbe.
Pravna praksa, 2017⁄48	Mednarodnopravne zahteve za vpis svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescov seznam Sancin Vasilka, Turšič Domen, 14.12.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Vasilka Sancin, Domen Turšič, Pravna praksa, 48/2017Vpis kulturne in naravne dediščine na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine ni le vprašanje prestiža, pač pa tudi odlična priložnost za promocijo turizma v državi vpisnici. Slovenija ima na seznamu že dva vpisa naravne dediščine - Škocjanske jame, ki so bile leta 1986 vpisane prve, ter starodavni in prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih regij Evrope (v rezervatih pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle) - in dva vpisa kulturne dediščine - dediščina živega srebra Almadén in Idrija ter prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju. Poleg tega ima Slovenija v okviru drugih Unescovih programov vpisane: Škofjeloški pasijon na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, tri biosferna območja, in sicer Julijske Alpe, Kras in Kozjansko-Obsotelje (v postopku potrditve še Mura-Drava-Donava), program Človek in biosfera (MAB), dva geoparka (Čezmejni geopark Karavanke/Karawanken in Geopark Idrija), Supraseljski kodeks na Unescovem seznamu pisne kulturne dediščine, Spomin sveta in Cerkniško jezero z okolico, Škocjanske jame in Sečoveljske soline na seznamu mednarodno pomembnih mokrišč. Nedavno pa smo lahko zasledili, da Slovenija in Italija pripravljata skupno pobudo za vpis območja Collio/Goriška brda na Unescov seznam. Pogoji in postopek vpisa so mednarodnopravno predpisani, zato je namen tega prispevka predstaviti, kaj mora država pobudnica izpolniti za vpis ter kakšne so njene mednarodnopravne obveznosti glede vpisane naravne in kulturne dediščine.
Pravna praksa, 2017⁄47	Novela ZPP-E in zastaranje mag. Igor Strnad, 7.12.2017 Civilni sodni postopki
	mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 47/2017Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je bil spremenjen tudi tretji odstavek 337. člena ZPP, ki se sedaj glasi: "Ugovor pobota ali zastaranja, ki nista bila uveljavljena pred sodiščem prve stopnje, se ne moreta uveljavljati v pritožbi."
Pravna praksa, 2017⁄47	(Ne)smiselnost obveznosti pridobivanja soglasij za opravljanje mirne dejavnosti v stanovanju Lidija Srebrnjak, 7.12.2017 Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori
	Lidija Srebrnjak, Pravna praksa, 47/2017Po trenutno veljavni zakonodaji je za opravljanje mirne dejavnosti v delu stanovanja treba pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev. Je pridobivanje soglasij res nujno potrebno ali gre le za nepotrebno oviro pri opravljanju dejavnosti?
Pravna praksa, 2017⁄47	Imuniteta tujih držav, mednarodnih organizacij ter začasne in predhodne odredbe dr. Jorg Sladič, 7.12.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 47/2017V mednarodnem pravu obstaja posebno področje, ki se nanaša tudi na slovenski lex fori v civilnih postopkih, in sicer gre za vprašanje imunitet po mednarodnem pravu. Trdimo lahko, da gre po ZPP in tudi ZIZ za absolutne negativne procesne predpostavke, ki imajo temelj v mednarodnem javnem pravu (28. člen ZPP). Načeloma je treba razlikovati med imuniteto tuje države oziroma mednarodne organizacije, osebno imuniteto (na primer diplomata ali šefa tuje države (exemption)) in eksteritorialnostjo (se pravi prostorsko imuniteto, na primer veleposlaništva). Nosilci imunitet v Sloveniji so tuje države in mednarodne organizacije; slednje samo, če je Slovenija članica te mednarodne organizacije.
Pravna praksa, 2017⁄47	Kako ubraniti pravo pred njim samim? dr. Rok Svetlič, 7.12.2017 Pravoznanstvo
	dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 47/2017Anglosaška pravna kultura temelji na spoznanju, da konkreten pravni primer ni le aplikacija norme na naključen dejanski stan. Je točka, iz katere lahko razberemo, kaj pravo kot tako pravzaprav je. To potrjujeta izjemno zanimiva nedavna dogodka. Prvi zadeva deportacijo sirskega begunca, za katero je stala odločba, preskušena na vrsti sodnih inštanc. Drugi pa odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol. Obema je skupno, da sta porodila revolt (dela) javnosti oziroma političnega spektra, kar je pripeljalo do izjemnega napora, da bi ju obšli.
Pravna praksa, 2017⁄47	Posojanje delavcev (učiteljev) mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 7.12.2017 Delovna razmerja, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 47/2017Prejeli smo dve vprašanji na temo posojanja delavcev.
Pravna praksa, 2017⁄47	Raba delovnega stroja se v luči doktrine Vnuk ne šteje za "uporabo vozila" v smislu prava EU Zoran Skubic, 7.12.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2017Življenje je sestavljeno iz posameznih zgodb. A žal te niso vedno prijetne. Sploh ko moraš poskrbeti za svoje preživetje in preživetje svojih bližnjih, ti jo lahko zagode - nesreča. Včasih jo odneseš s celo kožo, kako manjšo poškodbo, občasno pa pride tudi do smrti kake bližnje osebe. Denarna odmena tovrstne rane resda težko zaceli, a je pogosto v tovrstnih primerih edina uteha, ki jo lahko (odškodninsko) pravo ponudi. A vseeno so še vedno možni takšni ali drugačni zapleti. Sodišče (EU) je tako obravnavalo portugalski primer, ko je mož pokojne kmetijske delavke od zavarovalnice, pri kateri je bila zavarovana odgovornost uporabe traktorja, ki je pri zdrsu zemlje povzročil njeno smrt, terjal izplačilo odškodnine iz pripadajoče nastale nepremoženjske škode. Sodišče je tako imelo priložnost podrobneje razjasniti doktrino, ki jo je odločilno razvilo prav ob obravnavi "našega" primera Vnuk, ob katerega se je sedanji britanski zunanji minister Boris Johnson izrecno obregnil v enem od svojih nedavnih zagovorov brexita.
Pravna praksa, 2017⁄45-46	Diplomatski azil: analiza primera Julian Assange Kristina Frančiška Samsa, 23.11.2017 Tujci
	Kristina Frančiška Samsa, Pravna praksa, 45-46/2017Vprašanje diplomatskega azila je s primerom Julian Assange ponovno postalo aktualno na evropskih tleh. Ali je ravnanje ekvadorskega veleposlaništva v skladu z mednarodnim pravom ali pa bi moralo v skladu z obtožbami in na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo priti do izročitve Juliana Assangea Švedski? Predstavljam nekaj temeljnih izhodišč, ki bi jih bilo treba upoštevati pri obravnavi navedenega primera.
Pravna praksa, 2017⁄45-46	Prenos statutarnega sedeža gospodarske družbe v drugo državo članico ne sme biti pogojen s predhodno likvidacijo te družbe Zoran Skubic, 23.11.2017 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 45-46/2017Pravica do ustanavljanja kot (so)komponenta temeljne svoboščine prostega pretoka storitev je ena od ključnih komponent notranjega trga Unije in kot taka uživa posebno varstvo že v (temeljni) Pogodbi o delovanju EU (PDEU). Slednja tako v 49. členu a priori prepoveduje vsakršne omejitve glede te pravice državljanom ene države članice na ozemlju druge članice. Vse lepo in prav, a kot se v pravu rado pogosto pripeti, je pregovorni "hudič" v normativnih podrobnostih (in praksi). Stvarnost pač prepogosto ne uboga uzd matematičnih algoritmov, ki ji jih želi nadeti splošna pravna norma. Zlasti pa se zadeva zaplete, če je treba tudi na področju pravice do ustanovitve najti ustrezno ravnotežje med supranacionalnim pravom in domačo ureditvijo. Tako se je Sodišče (EU) pred kratkim soočilo z dilemo, ali je dopustno, da domače pravo gospodarski družbi ob selitvi njenega sedeža v drugo članico naloži obveznost predhodne likvidacije te družbe. Šlo je pravzaprav za vprašanje, ali ta temeljna svoboščina prava EU gospodarski družbi, ustanovljeni na podlagi prava države članice, poleg proste izbire kraja opravljanja njene gospodarske dejavnosti kjerkoli na območju Unije omogoča tudi čezmejno spremembo njene pravne oblike. Oziroma povedano drugače, ali svoboda ustanavljanja nasprotuje poljski zakonodaji, ki poljski družbi z omejeno odgovornostjo onemogoča preoblikovanje v družbo luksemburškega prava ob ohranitvi njene pravne osebnosti?
Pravna praksa, 2017⁄45-46	Delovni čas mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 23.11.2017 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45-46/2017Pri nas delavci delajo od ponedeljka do petka od 7.00 do 16.00, vmes imajo eno uro namenjeno kosilu, pripadata pa jim še dva odmora po približno 10 minut. Na dan naredijo pol nadure, ki jim jo tudi izplačamo.
Pravna praksa, 2017⁄45-46	Delo prokurista in zakonitega zastopnika v lastnem podjetju mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 23.11.2017 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45-46/2017V našem podjetju je lastnik podjetja tudi prokurist. S podjetjem ima sklenjeno pogodbo o prokuri. Vse večkrat se zgodi, da ne opravlja le funkcije prokurista, ampak dejansko tudi dela na sistemiziranem delovnem mestu.
Pravna praksa, 2017⁄44	Pogoj minimalne telesne višine za zasedbo delovnega mesta policista je po pravu EU diskriminatoren Zoran Skubic, 16.11.2017 Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2017Oblikovanje besedila - in pravičnih kriterijev - javnega natečaja za zapolnitev prostih delovnih mest v državni upravi ni mačji kašelj. Zahteva tenkočutno poznavanje vseh relevantnih predpisov (ki jih ni malo), hkrati pa je treba vnaprej zagotoviti, da bo ponujeno delovno mesto zasedel/-a kandidat/-ka, ki je za opravljanje zahtevanih nalog najbolj usposobljen/-a. Težava pa lahko nastane, ko so predmet razpisa delovna mesta, ki so bila svojčas skoraj v izključni provenienci moških kandidatov. Mednje spadajo predvsem poklici, pri katerih so praviloma a priori v ospredju atributi fizične moči in telesne zmogljivosti, kar se nanaša zlasti na zaposlitve v t. i. represivn(ejš)em delu državnega aparata, v katerega spadata predvsem vojska in policija. Jasno je, da tudi tu diskriminacije na podlagi spola (praviloma) ne more in ne sme biti. Toda ali je dopustno, da se v razpisu za prosto mesto policista določi minimalna telesna višina kandidata ali kandidatke? Povedano drugače, ali je z vidika Direktive 76/207 (o enakem obravnavanju) za opravljanje nalog policista/-ke res upravičen pogoj, da je visok/-a vsaj 1,70 m?
Pravna praksa, 2017⁄44	Zadržanje učinkovanja odpovedi mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 16.11.2017 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2017Zanima nas, ali pri zadržanju učinkovanja odpovedi teče odpovedni rok.
Pravna praksa, 2017⁄43	Zakon o pravdnem postopku z novelo ZPP-E dr. Jorg Sladič, 9.11.2017 Civilni sodni postopki
	dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 43/2017Založba IUS SOFTWARE (GV Založba) je pred kratkim izdala delo štirih avtorjev, v katerem ti na 172 straneh obsežno razlagajo noveliran pravdni postopek. Delo lahko označimo kot prvo strokovno publikacijo, na univerzitetni ravni pa moti pomanjkanje zaznamb o avtorjih posameznih poglavij, ki so potrebne v znanstvenih delih in tudi za pravilno citiranje v sodnih odločbah.
Pravna praksa, 2017⁄43	Igranje bridža, briškole ali taroka ni "šport" v smislu direktive o DDV, je pa lahko "kultura" Zoran Skubic, 9.11.2017 Davek na dodano vrednost in trošarine, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2017Igre s kartami so del človeškega vsakdana vsaj od osmega stoletja naprej. Takrat so bile na Kitajskem pod budnim nadzorom cesarjev dinastije Tang dokumentirano izdelane prve igralne karte. V poznejših stoletjih so se po svilni cesti počasi širile na Zahod, dokler jih arabski trgovci, enako kakor velja še za marsikateri sedaj skoraj samoumevni znanstveni izum ali kulturno dobrino, v 13. stoletju niso končno prinesli tudi v Evropo. Najprej je sledil skokovit razmah tovrstnih iger, nato moralno in versko zgražanje nad tovrstnim početjem, prepovedi, kazni, z razvojem moderne države pa, če je šlo za take ali drugačne prihodke iz tega naslova, seveda tudi - obdavčenje. In ker je regulacija davka na dodano vrednost ena od pomembnih politik Evropske unije, na igre s kartami ne more biti imuno niti pravo EU. Tako je luksemburško sodišče pred kratkim obravnavalo zanimivo vprašanje, ali lahko pristojna zveza zahteva povračilo deleža DDV, ki je vštet v prijavnino za pristop na turnir bridža, ker je bridž "šport" v smislu člena 132(1)(m) direktive o DDV. Sodišče se s tem razlogovanjem ni strinjalo, a vrata morebitni davčni oprostitvi igranja kart s tem vseeno ni popolnoma zaprlo ...
Pravna praksa, 2017⁄43	Ali pravo EU res zahteva ničnost posojilnih pogodb s potrošniki glede posojil v CHF? dr. Jorg Sladič, 9.11.2017 TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 43/2017V javnosti se pojavljajo stališča, da Sodišče EU odpira vrata ničnosti posojil, danim v CHF. Pravniki, ki zasledujejo tako stališče, pozabljajo, kakšna je struktura EU, saj je Sodišče EU v zadevi Andriciuc razlagalo Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Če pa preberemo direktivo, lahko ugotovimo, da ne vsebuje besedice ničnost. Direktiva na podlagi tretjega pododstavka 288. člena PDEU zavezuje države članice glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar nacionalnim organom prepušča izbiro oblike in metod.
Pravna praksa, 2017⁄43	Invalidsko podjetje mag. Scortegagna Kavčnik Nina, 9.11.2017 Delovna razmerja
	mag. Nina Scartegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 43/2017Invalidsko podjetje zaposluje pretežno invalide. Precej jih ima na podlagi ocene invalidske komisije sklenjeno pogodbo o delu za polovični delovni čas, kar pomeni, da se jim ne sme odrejati nadurnega dela ali prerazporejati delovnega časa.
Pravna praksa, 2017⁄41-42	Obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.10.2017 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 41-42/2017V podjetju nameravamo zaradi slabših rezultatov nekaj delavcem odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Pravna praksa, 2017⁄41-42	Kaj prinašajo spremembe ZID-1 in ZUTD mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.10.2017 ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Inšpekcije
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 41-42/2017Po več kot enoletnih pogajanjih sta 21. oktobra 2017 pričeli veljati novela Zakona o inšpekciji dela, ki povečuje pristojnosti inšpektorjev za delo na področju prekarnih oblik opravljanja dela in v primeru neizplačila plač delavcem, in novela Zakona o urejanju trga dela, ki prinaša novosti in spremembe predvsem za delavce. Nekatere določbe slednjega se bodo pričele uporabljati šele tri mesece po uveljavitvi zakona. Predmet pogajanj je bil tudi Zakon o delovnih razmerjih, vendar socialni partnerji glede njegovih sprememb niso dosegli soglasja.
Pravna praksa, 2017⁄41-42	Mednarodnopravne možnosti države za uveljavljanje povračila stroškov za sprejem prebežnikov Krajnc Marko, Sancin Vasilka, 26.10.2017 Tujci
	Marko Krajnc, dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 41-42/2017Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je trenutno po svetu prisilno razseljenih približno 66 milijonov ljudi, od tega jih je dobrih 20 milijonov beguncev oziroma prosilcev za mednarodno zaščito. Ker je to lahko tudi precejšnje finančno breme za države gostiteljice, se postavlja vprašanje, ali imajo v takšnem primeru države po mednarodnem pravu kakršnokoli možnost uveljavljanja povračila stroškov, ki jih imajo v zvezi s sprejemom prebežnikov. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj temeljnih izhodišč.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 4 5 \| Naslednja >>