O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 20 (od skupaj 20)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Razmislek o evropskem stebru socialnih pravic

dr. Valentina Franca, 21.12.2017

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 49-50/2017Evropski socialni vrh je 17. novembra 2017 v Göteborgu na Švedskem razglasil dokument o evropskem stebru socialnih pravic (ESSP; ang. European Pillar of Social Rights). Ob tem je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker povedal, da si je ob nastopu mandata kot eno izmed desetih prioritet, ki jih je predstavil tudi Evropskemu parlamentu, zastavil tudi oblikovanje temeljnih minimalnih socialnih pravic. Rezultat tega je dokument ESSP, ki naj bi bil kot načelni program podlaga za aktivnosti tako EU kakor tudi posameznih držav članic. Ob tem ni mogoče mimo dejstva, da so sistemi socialne varnosti in socialnega varstva v državah članicah zelo različni, kar je delno pogojeno tudi z gospodarskim razvojem in blaginjo posamezne države članice. Hkrati pa se celotna EU srečuje z znatnimi spremembami na trgu, ki močno vplivajo na položaj posameznikov na trgu dela in posledično na njihovo socialno varnost. Zato lahko ESSP razumemo kot enega od odzivov evropskih voditeljev na te spremembe oziroma kot njihov akcijski plan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Korist otroka, korist roditelja ali korist postopka?

Burkelc Frida, Felc Brina, 21.12.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 49-50/2017"Po pomenu in potrebi, da se korist otroka upošteva in zagotavlja v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen, sodi obravnavanje koristi otroka na začetek slehernega razmišljanja o pravnem položaju otroka." Ta misel bi morala biti delovni kompas vseh, ki odločajo o katerihkoli vprašanjih, ki zadevajo mladoletne otroke. Tudi takrat, ko se pojavi situacija, ki sicer v očeh pravnega formalista ni zapletena, je pa na drugi strani opredeljena s kompleksno življenjsko noto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Med uničenimi in neveljavnimi dokazi zaradi pretečenega roka

mag. Andrej Ferlinc, 9.11.2017

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 43/2017Sodna odločba Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je potrdilo sodno odločbo preiskovalne sodnice, s katero je preiskovalna sodnica najprej izločila iz spisovnega gradiva izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov (PPU), je bila precejšnje presenečenje. Nato pa je sodnica, sklicujoč se na drugi odstavek 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), vse te dokaze, zbrane na podlagi PPU, še dodatno uničila. Sklicevala se je na določbo, da se spisovno gradivo pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči, če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona, ali če dve leti po koncu izvajanja ukrepov, ki jih zakon taksativno našteva, ne poda takšne izjave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Predhodne sestavine med zakonitim in prepovedanim

mag. Tanja Frank Eler, 26.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 41-42/2017Eden manj očitnih, vendar zato nič manj pomembnih vidikov proizvodnje prepovedanih drog je promet s predhodnimi sestavinami oziroma prekurzorji za njihovo izdelavo. Za proizvodnjo večine prepovedanih drog (predvsem sintetičnih; pa tudi za predelavo naravnih) so namreč potrebne številne kemikalije. Iz tega razloga je promet z njimi v večini držav strogo nadzorovan, pri čemer je največja težava dejstvo, da gre hkrati za snovi, ki se široko in povsem zakonito uporabljajo v kemični oziroma farmacevtski panogi pri izdelavi plastike, kozmetičnih izdelkov, zdravil ipd. Popolna prepoved prometa s predhodnimi sestavinami tako ne pride v poštev, kakršnekoli omejitve pa otežujejo prost pretok blaga znotraj EU in trgovino s tretjimi državami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Delavec v delitveni ekonomiji (2): kakšno bo delovnopravno varstvo prihodnosti?

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 5.10.2017

Delovna razmerja

dr. Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 38/2017V prejšnji številki Pravne prakse sva predstavili položaj delavcev/izvajalcev storitev v delitveni ekonomiji, in sicer njihovo delovno okolje ter načine vstopanja v razmerja z delodajalcem/naročnikom. Tokrat sva pod drobnogled vzeli klasične delovnopravne institute in jih osvetlili z vidika opravljanja dela v delitveni ekonomiji. Osredotočili sva se na obliko dela in sklenitev pogodbe, delovni čas, plačilo za opravljeno delo ter (ne)vključenost v kolektivne pogodbe in participativne pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Delavec v delitveni ekonomiji (1): opravljanje dela ali storitev?

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 27.9.2017

Delovna razmerja

Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 36-37/2017Novi poslovni procesi skorajda na dnevni osnovi oblikujejo nove zahteve in nastajajo nove oblike dela, v katere vstopajo posamezniki po vsem svetu. Trenutno je v mednarodnem prostoru položaj delavca v delitveni ekonomiji (ang. sharing economy, tudi gig economy, platform economy, on-demand economy/work, collaborative economy ipd.) ena izmed najbolj žgočih tem. Čeprav se v Sloveniji s tem (za zdaj) soočamo v manjši meri kot denimo v Veliki Britaniji, kjer je t. i. "gig" delavcev več kot milijon, je ključnega pomena, da te spremembe zaznamo in jih tudi naslovimo oziroma rešitev ne prepuščamo naključju. Zato v tem prispevku najprej predstavljamo delitveno ekonomijo z vidika opravljanja dela in oblike dela, ki so nastale kot posledica poslovnih procesov delitvene ekonomije. V drugem delu prispevka, ki bo objavljen v prihodnji številki revije Pravna praksa, pa bomo analizirali nove oblike dela z delovnopravnega vidika in predstavili izkušnje izbranih držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Kaznivo dejanje goljufije na škodo EU med evropskim in nacionalnim pravom

mag. Andrej Ferlinc, 14.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 34/2017Goljufija na škodo Evropske unije (EU) je relativno novo kaznivo dejanje, ki ga je leta 2008 vpeljal Kazenski zakonik (KZ-1) v 229. členu kot specialno obliko goljufije. Zakonodajalec pa je z opisno dispozicijo v zakonski dejanski stan oziroma bit kaznivega dejanja vključil izvršitvena ravnanja, ki precej odstopajo od tradicionalnega pojmovanja goljufije in so pravzaprav značilna za nekatera druga kazniva dejanja. To velja še zlasti za stališče, da je osrednje kaznivo ravnanje storilca pri klasični goljufiji aktivno spravljanje v zmoto z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin. Da gre za poudarjen lex specialis, nam po eni strani kaže omejitev dosega inkriminacije na proračun EU ali "proračune, ki jih upravlja EU".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Trnuljčica mednarodnih kaznivih dejanj se počasi prebuja

Mohor Fajdiga, 7.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Mohor Fajdiga, Pravna praksa, 33/2017Nekdanji britanski premier Tony Blair bi se lahko kmalu spet znašel pred sodišči zaradi vojne v Iraku. Svojci padlih britanskih vojakov so namreč napovedali odškodninsko tožbo. Očitajo mu, da so bile smrti njihovih bližnjih posledica kaznivega dejanja agresije. Prepletanje mnenj mednarodnih pravnikov z dogajanjem v zvezi z vojno v Iraku, postavljeno zdaj v ožji nacionalni, zdaj v širši mednarodni kontekst, razkriva, kakšne so njihove možnosti za uspeh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Med pravom in interesi

mag. Andrej Ferlinc, 7.9.2017

Ostalo

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 33/2017V enem izmed najboljših del, kar jih je na področju filozofije prava nastalo v 20. stoletju, je Gustav Radbruch zapisal, da je pravna država kakor vsakdanji kruh, kakor pitna voda in kakor zrak za dihanje. Naloga demokracije je zagotavljati pravno državo. Že spoštovanje odločbe arbitražnega sodišča s sosednjo državo pokaže, kako je bil posamezni interes povzdignjen nad pravo. Zdi se, da odločbe, ki sloni na mednarodnem pravu, sploh ni. Arbitražno sodišče je razsodilo tudi o svoji sestavi zaradi očitka videza nepristranskosti, ne da bi naša stran uravnotežila očitke glede videza pristranskosti zaradi problematičnosti bivanja arbitra sosednje države kar na hrvaškem veleposlaništvu. Tako je bila vzpostavljena možnost stikov in posvetovanj o razvoju odločanja. Ne gre le za ribolov, ampak za konkurenčnost Luke Koper. Primeri, v katerih goli interes prevlada nad pravom, so v zadnjem času številni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Somrak kaznovalne odgovornosti

dr. Zvonko Fišer, 6.7.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 26/2017Ko me je organizatorica Dnevov prekrškovnega prava povabila, naj ob začetku letošnjega srečanja "prekrškarjev" povem nekaj priložnostnih besed, sem z veseljem ugotovil, da so ti dnevi, ki so postali tradicionalni, pomagali pravu prekrškov, ki je bilo na teoretični ravni zapostavljeno, da je zasedlo in utrdilo svoje mesto na (slovenskem) planetu kaznovalnega prava. Slovenski okvir moram poudariti zaradi tega, da ne bi kdo mislil, da je naš model kaznovalnega prava edini zveličaven ter takšen, da z njim ni nič narobe, ker da bomo enakega ali podobnega našli tudi drugod po svetu. Ponekod ja, drugod pa ne. In to bi postalo še bolj očitno, če bi šla analiza sistema kazenske represije in kaznovalnega prava v zadostno širino in bi celovito zajela tako materialno pravo, procesne rešitve kot tudi organizacijsko in izvršilno pravo ter morda še kaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Stažiranje v evropskem parlamentu

Andreja Friškovec, 22.6.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Andreja Friškovec, Pravna praksa, 24-25/2017Ko sem v začetku meseca septembra 2016 poslala življenjepis in motivacijsko pismo v pisarno evropske poslanke gospe Romane Tomc, si nisem predstavljala, kako se bo moje življenje spremenilo, ko bom čez šest mesecev odpotovala v Bruselj, v mesto, znano tudi kot srce Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Kdo "odpusti" direktorja

Tacol Tilen, Fortin Matevž, 8.6.2017

Delovna razmerja

Tilen Tacol, Matevž Fortin, Pravna praksa, 22/2017Osebe, ki v kapitalskih gospodarskih družbah opravljajo funkcijo vodenja poslov in zastopanja, so v Republiki Sloveniji praviloma v delovnem razmerju z družbo. To pomeni, da imajo poleg korporacijskopravnega položaja poslovodje oziroma (člana ali predsednika) poslovodnega organa hkrati status delavcev družbe. Opisana dihotomija pravnih položajev v praksi večkrat povzroča preglavice, saj so njune korporacijsko- in delovnopravne prvine v mnogoterih situacijah prepletene oziroma med seboj v razmerju vzajemne funkcionalne odvisnosti ali drugih oblik vzročno-posledične povezanosti. Problematična so zlasti vprašanja, povezana s prenehanjem statusnopravnega položaja in posledičnim prenehanjem pogodb o zaposlitvi poslovodnih oseb, ter razmerje med tema položajema. Eno takih, ki doslej v teoriji ni bilo deležno podrobnejše obravnave, je vprašanje, kdo oziroma kateri subjekt ali organ je tisti, ki v imenu in za račun družbe (delodajalca) nastopa pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi poslovodni osebi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Rejništvo in stiki

mag. Nada Caharijaz Ferme, 18.5.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 19/2017Z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, ki jih imajo po veljavni zakonodaji. To pomeni, da ostane staršem tisti del roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, ki se ne nanaša na otrokovo varstvo, vzgojo in izobraževanje, saj ta del starševske skrbi prevzame rejnik. Starši pa še vedno zastopajo otroka, razen v primerih, ko ga v skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD) izrecno zastopa rejnik. Tako je rejnik tisti, ki pridobiva informacije in sprejema odločitve, povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem, kot so vpogled v ocene, seznanitev z otrokovim šolskim uspehom, odhod otroka v šolo v naravi, odhod na počitnice, izbira otrokovega osebnega zdravnika in seznanitev z informacijami o otrokovem zdravstvenem stanju. Prav tako zakon izrecno določa, da je rejnik tisti, ki zastopa otroka v postopku izdaje osebne izkaznice. Staršem pa ostaneta še vedno tudi dolžnost preživljanja otroka in pravica do stikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Odločanje o ustavni pritožbi - zastaranje enkrat tako, drugič drugače

mag. Andrej Ferlinc, 18.5.2017

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 19/2017Prispevek je odziv na komentiranje vrhovne sodnice Barbare Zobec v prilogi PP, ki je kot predsednica senata v isti zadevi javno objavila svoje ločeno mnenje glede odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 2457/2010 z dne 22. decembra 2016. S to odločitvijo je Vrhovno sodišče RS namreč zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi II K 2457/2010 z dne 4. septembra 2015, s katerim je to sodišče ugotovilo, da je postopek zastaral, in ga je zato ustavilo. Okrajno sodišče se je glede na stališče Ustavnega sodišča oprlo na šesti odstavek 112. člena tedaj veljavnega KZ, ki je določal, da kazenski pregon zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Sodna praksa na področju prikritih delovnih razmerij

Mlakar Sukič Nataša, Franca Valentina, 13.4.2017

Delovna razmerja

mag. Nataša Mlakar-Sukič, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 15/2017Če je bilo še do nedavnega razmeroma enostavno ugotoviti, kdo je delavec, imamo lahko danes pri opredelitvi tega pojma velike težave. Vsakodnevne spremembe v tehnologiji, ostra in globalna konkurenca, višji izobrazbeni potencial ljudi in globalizacija vplivajo na organizacijo dela, prav tako je opaziti vse večji obseg storitvenih dejavnosti v primerjavi z industrijo. Posledično se zaradi zmanjševanja stroškov dela in drugih razlogov delodajalci pogosto odločajo za prožnejše in atipične oblike dela namesto za klasično zaposlitev delavca (torej za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas). Del današnje realnosti so tako imenovana prikrita delovna razmerja, v katerih se delo opravlja v različnih atipičnih, bolj ali manj prekarnih oblikah dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Družinski zakonik je v dobro otrok in družin

mag. Andrej Del Fabro, 30.3.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Andrej Del-Fabro, Pravna praksa, 12-13/2017Po 41 letih Slovenija dobiva nov temeljni zakon na področju urejanja odnosov v družini in med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji. Zaradi obsežnosti in celovitosti je zakon dobil tudi novo ime - namesto dosedanjega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bo to področje urejal Družins
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Zakonodajni odzivi na pojav novih psihoaktivnih snovi v EU

mag. Tanja Frank Eler, 23.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 7-8/2017Vprašanje nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi (NPS) ni novo, v zadnjih letih pa se ta problem še poglablja. Globalizacija proizvodnje v povezavi z razvojem sodobnih komunikacijskih orodij je povzročila, da se NPS razvijajo, proizvajajo in tržijo izjemno hitro. Podatki Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) kažejo, da je konec leta 2015 v primerjavi z letom 2009 njihovo skupno število naraslo s 166 na prek 600. Podobno podatki evropskega sistema zgodnjega opozarjanja kažejo, da je bilo v letu 2005 zabeleženih 14 do tedaj neznanih NPS, leta 2015 pa je to število naraslo na 98. Zaznali so jih že v več kot 100 državah, kar pomeni, da so postale globalni problem. Umirjanja tega trenda v kratkem torej ni pričakovati. Ob tem pa njihova uporaba predstavlja večje tveganje v primerjavi s tradicionalnimi drogami, ki jih NPS posnemajo, saj je njihov učinek bistveno bolj intenziven.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Protipravno omejevanje konkurence kot kaznivo dejanje

mag. Andrej Ferlinc, 16.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 6/2017Sedanji čas s številnimi negativnimi pojavi prerazporeditve družbenega proizvoda in kopičenja bogastva v rokah majhnega števila ljudi spodbuja številna vprašanja o vlogi konkurence kot ene izmed značilnosti svobodnega trga. Ali je zagotavljanje konkurence vselej zgolj pozitivna vrednota, ki je zaradi svoje pomembnosti utemeljeno prerasla v pravno vrednoto z ustreznim kazenskopravnim varstvom, ali pa je ob pospešeni globalizaciji prav konkurenčni boj omogočil izločitev številnih gospodarskih subjektov in prevlado velikih nadnacionalnih korporacij ter posledično manj konkurence? Ali ni svoboda izbire potrošnikov namesto na njihove dobrobiti zaradi konkurenčnosti cen in povečevanja dostopnosti izdelkov pogosto omejena le na njihovo preživetje, pri čemer lastnosti konkurence niti ne pridejo do svoje veljave? Kljub nekaterim pomislekom imajo zakonodajalci - tudi na ravni EU - še vedno dovolj razlogov, da obstoj konkurence na svobodnem trgu ohranjajo kot pravno vrednoto, ki je vredna kazenskopravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Sindikalno organiziranje prekarnih delavcev

Rakovec Bodnaruk Janja, Franca Valentina, 10.2.2017

Delovna razmerja

mag. Janja Rakovec Bodnaruk, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 5/2017Tehnološki razvoj, vpliv globalnega trga in usmeritve gospodarstva k popolni prožnosti v zadnjih desetletjih spodbujajo fleksibilen trg dela, kar se med drugim kaže tudi v fleksibilnih, nestandardnih ali atipičnih oblikah dela, za katere se je uveljavil pojem prekarno delo. V prispevku se osredotočamo na prekarne oblike dela, ki so v Sloveniji najpogostejše, in sicer: zaposlitev za določen čas, delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitve s krajšim delovnim časom, študentsko delo ter pogodbeno delo v civilnih ali gospodarskih razmerjih. Treba je poudariti, da se te oblike kot prekarne obravnavajo le, če so prisotne določene značilnosti prekarnosti, kot so na primer nizka stopnja varnosti in stalnosti dela, nestalnost delovnega časa, nestalni dohodki in neredna plačila za delo, slaba zakonodajna zaščita, pomanjkljiv dostop do pravic in ugodnosti iz dela ter pomanjkanje kolektivnega zastopanja in pogajanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

(Ne)ustreznost ureditve drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči

mag. Brina Felc, 26.1.2017

Odvetništvo in notariat

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 3-4/2017Namen brezplačne pravne pomoči je po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Vendar pa ta namen v luči določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP ni v celoti uresničen, kar izhaja tudi iz konkretnih primerov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 43(1) 41-42(1) 38(1)
36-37(1) 34(1) 33(2) 26(1)
24-25(1) 22(1) 19(2) 15(1)
12-13(1) 7-8(1) 6(1) 5(1)
3-4(1)

Leto objave

< Vsi
2017(20)
> Januar(1) > Februar(3) > Marec(1) > April(1) > Maj(2) > Junij(2) > Julij(1) > September(4) > Oktober(2) > November(1) > December(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov