O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 58)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Predlogi

dr. Nataša Hribar, 21.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2017V minulem kotičku sem spregovorila o vezavi pridevnika dobrodošli z ustreznim sklonom. Tokrat pa se dotikam predlogov, tiste besedne vrste, ki prav tako odloča o tem, v katerem sklonu naj stoji predlogu sledeča beseda oz. besedna zveza.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Internet je kot korenček

Petra Hren, 14.12.2017

Ostalo

Petra Hren, Pravna praksa, 48/2017"Kako je videti internet? Morda kot oblak?" je Peter Van Roste, generalni direktor CENTR-a, vprašal udeležence predavanja z naslovom Technical basics everyone should know before calling for regulation, ki ga je dne 11. oktobra 2017 organiziral slovenski nacionalni register Arnes, ki je vključen v združenje evropskih nacionalnih registrov (Council of European National Top-Level Domain Registries oziroma krajše CENTR), v sodelovanju z Inštitutom za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Aktualna tematika je na Pravno fakulteto v Ljubljani privabila tako strokovnjake kot tudi študente, ki so po koncu predavanja razvili zanimivo debato o obravnavani tematiki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Dobrodošli

dr. Nataša Hribar, 14.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2017Prišel je veseli december, prazniki, lučke, darila. In tudi takšna in drugačna vabila. Včeraj sem prebrala tole: Dobrodošli v deželo pravljic. Jezikovna oblika, ki je ne srečujemo samo v prazničnih dneh, temveč praktično vsak dan in na vsakem koraku. Pridevniška zloženka dobrodošli je v splošni rabi pogosto povezana s četrtim sklonom (kot v navedenem zgledu). Pa je taka vezava slovnično pravilna? Se pridevnik dobrodošli ne veže z mestnikom, torej Dobrodošli v deželi pravljic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Nazivi, izrazi spoštovanja in še kaj

dr. Nataša Hribar, 7.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2017Ne vem, kolikokrat sem svojim študentom že povedala, da sem ženska, in ne moški, a nič ne zaleže. Vedno znova in znova na svoj elektronski naslov dobivam sporočila, ki se začnejo s Spoštovana gospa profesor Hribar! Nikakor jim ne morem dopovedati, da imamo v slovenščini za nazive - takšne in drugačne - poleg oblike za moški spol tudi obliko za ženski spol. In da če že obstaja, jo je treba tudi uporabljati. Pa to ni nikakršna moja kaprica, tudi proti moškim nimam nič, še manj proti moškemu slovničnemu spolu kot nevtralni slovnični obliki (a o tem morda kaj več v kakem drugem kotičku). Uporaba ženskih oblik v nazivih je priporočena, da ne rečem predpisana tudi v pravilih Slovenskega pravopisa. Takole piše (str. 98, odst. 862):
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Kopičenje predlogov in veznikov

dr. Nataša Hribar, 23.11.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45-46/2017Že dolgo kotička nisem začela z nalogo, pa naj tokrat začnemo na ta način.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Država z najbolj ekstremno uporabo faktorja vpliva

dr. Janja Hojnik, 16.11.2017

Ostalo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 44/2017Ob Dnevu Pravne fakultete v Mariboru (25. oktobra 2017) smo organizirali posvet o merilih vrednotenja pravne znanosti v Sloveniji. Kot sem že večkrat pisala tudi za Pravno prakso, so ta merila v več pogledih zelo sporna in vse močneje vplivajo na naše delo - na vprašanja, kakšne pravne vsebine bomo pravni raziskovalci preučevali (slovensko, ameriško pravo?), ali bomo sploh še objavljali v slovenskih pravnih revijah, ali bomo sploh še pisali pravne knjige, sploh tiste v slovenščini? Menimo, da brez povezave vseh slovenskih raziskovalcev na področju prava ne bo šlo, zato smo tudi organizirali posvet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Ločila pri citiranju povedi

dr. Nataša Hribar, 16.11.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2017Jezikovni kotiček minuli teden sem začela takole: Pred časom sem spisala jezikovni kotiček, ki sem ga naslovila z naslovom Se piše skupaj ali narazen?. Na koncu povedi se je pojavil citat v obliki vprašanja, ki sem ga zapisala v ležečem tisku, brez narekovajev, ohranila pa sem končno ločilo citata, torej vprašaj. Danes si bomo pogledali, kako postavljamo ločila pri citiranju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Odločevalna vprašanja v slovenščini

dr. Nataša Hribar, 9.11.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 43/2017Pred časom sem spisala jezikovni kotiček, ki sem ga naslovila z naslovom "Se piše skupaj ali narazen?". Danes pa sem dobila vprašanje, ali se v knjižnem jeziku poved lahko začne z naslonko (torej z besedo se) ali se mora obvezno začeti z vprašalnico ali. Poglejmo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Še nekaj besed o količinskih izrazih

dr. Nataša Hribar, 26.10.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 41-42/2017V minulem kotičku sem se dotaknila količinskega izraza mnogo in njemu podobnega pridevniškega izraza mnog. Prvi je nesklonljiv, drugi pa se - kot večina pridevniških besed - sklanja z glasovnimi končnicami, lahko pa ga rabimo celo posamostaljeno. Tokrat se bomo ukvarjali s samostalniškimi besedami, ki stojijo ob takih izrazih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

O količinskih izrazih, ki jih morda lahko sklanjamo

dr. Nataša Hribar, 13.10.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2017Pred kakšnim mesecem dni sem imela jezikovno delavnico, na kateri me je neka gospa vprašala, ali se količinski izraz mnogo res lahko sklanja. Menda jaz to redno počnem, gospa pa je v pravopisu prebrala, da norma tega ne dovoljuje. Odprla sem pravopis in res naletela na tole:
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Pravni status multinacionalnih delavcev v EU

dr. Janja Hojnik, 13.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Delovna razmerja

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 39-40/2017Predmetni članek preučuje vprašanje pravnega statusa mobilnih ali multinacionalnih delavcev, to je delavcev, ki delajo v več državah članicah EU. V slovenskih podjetjih, ki v velikem obsegu izvajajo dejavnost v drugih državah članicah EU (denimo v sektorju montaže), svoje delavce obravnavajo kot napotene delavce in tako obračunavajo tudi plačo, pridobivajo obrazce A1 itd. Vprašanje, ki ga obravnava ta članek, je, ali je takšna obravnava ustrezna. Polna uporaba pravil o napotenih delavcih lahko namreč privede do pomembnega oviranja podjetij z multinacionalnimi delavci in nemalokrat do njihovega prenehanja ali "izgona" v druge države članice, navkljub dejstvu, da Republiki Sloveniji prinašajo pomembne davčne dohodke. Bolj smiselno bi bilo torej dosledno uporabljati pravo EU na tem področju in ta podjetja spodbuditi, da ostanejo slovenska.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Domišljijska imena

dr. Nataša Hribar, 5.10.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2017Tokratni kotiček bo obarvan nekoliko pravljično. Verjamem, da bo marsikoga s spomini ponesel v otroštvo. A pravljice in domišljija včasih porajajo celo pravopisna vprašanja. Danes se bomo spraševali, ali imena domišljijskih bitij pišemo z veliko ali z malo začetnico. Za začetek vam jih ponujam nekaj (vsa so za zdaj zapisana z malo začetnico) - razmislite, kaj bi v njih zapisali z veliko:
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Mednarodna in slovenska poimenovanja

dr. Nataša Hribar, 27.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2017Tokratni kotiček je tematsko nadaljevanje minulega, v katerem sem spregovorila o domačih, torej slovenskih, in izvirnih oz. mednarodnih zemljepisnih imenih, povsem na koncu pa sem se dotaknila še vprašanja mednarodnih poimenovanj inštitucij, organizacij, prireditev ipd., hkrati pa tudi prevzemanja mednarodnih kratic v slovenščino. V tokratnem kotičku želim tej temi nameniti še nekaj dodatnih besed. Zato se vračam k vprašanju novinarja, ki sem ga omenila že v kotičku minuli teden, namreč zakaj mediji podlegajo pritiskom naročnikov in oglaševalcev, ki od njih zahtevajo, da se imena blagovnih znamk oz. uradna mednarodna poimenovanja uporabljajo v izvirni obliki, čeprav to ni v skladu s pravopisno in siceršnjo jezikovno normo pri nas. Kot primer je navedel: "Ogled tekme vam omogoča XY, pokrovitelj juifa čempions lig".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Izčrpanje pravice iz znamke v primeru prodaje rabljenega blaga

Ana Hederih, 27.9.2017

Intelektualna lastnina

Ana Hederih, Pravna praksa, 36-37/2017V zadnjih letih se tudi na slovenskem trgu pojavlja vse več trgovin tipa "second-hand" (t. i. "iz druge roke"), v katerih lahko potrošniki kupimo rabljeno blago različnih vrst. Takšen način ponovne uporabe izdelkov je ne samo finančno dostopnejši, temveč tudi bolj ekološki. Vendar pa se pri tem modelu poslovanja nujno postavi vprašanje - kako je s pravicami imetnikov registriranih znamk, pod katerimi je rabljeno blago zaščiteno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Poštena Unija?

dr. Janja Hojnik, 27.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 36-37/2017Dne 13. septembra 2017 je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v skladu z zavezo iz Lizbonske pogodbe podal letni govor pred Evropskim parlamentom o stanju v Uniji in načrtih Komisije za prihodnost. Nekateri od načrtov so bili konkretizirani že naslednji dan po govoru (denimo kodeks ravnanja za komisarje), drugi so nekoliko bolj oddaljeni (denimo Junckerjeva želja po enem predsedniku Evropske komisije in Sveta EU ali evropski organ za trg dela). Ker bodo leta 2019 nove volitve v Evropski parlament, je ta govor veljal že skoraj kot njegov poslovilni govor, saj lahko prihodnjo jesen Evropska komisija samo še poskrbi za obravnavo podanih zakonodajnih predlogov v zakonodajnem postopku, za napovedovanje novih predlogov pa bo takrat za sedanjo sestavo Komisije že prepozno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Istanbul, košarka in še kaj

dr. Nataša Hribar, 21.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2017Pred nekaj dnevi se je v prestolnici Turčije končalo evropsko prvenstvo v košarki. Dobra igra naših košarkarjev ni spodbudila samo športnih navijačev, ampak je ponovno odprla tudi nekaj jezikovnih vprašanj. Ali se ime tega športa v slovenskem knjižnem jeziku naglašuje na prvem ali na drugem zlogu - kóšarka ali košárka? Se igralcem tega športa reče košárkar ali košarkáš? So igralke košárkarice ali košarkášice? Za nameček se je prvenstvo odvijalo v mestu, ki mu nekateri pravijo Istanbul, drugi pa Carigrad. In da bo mera polna, sem med prvenstvom na svoj elektronski naslov dobila vprašanje kolumnista, ki pravi, da ga vsakič znova zabolijo ušesa, ko na televiziji sliši, da nam "ogled tekme omogoča XY, pokrovitelj juifa čempions lig".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Zloženke ali besedne zveze? - 2. del

dr. Nataša Hribar, 14.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2017V kotičku minuli teden sem načela vprašanje pisanja skupaj in narazen pri tistih besedah, ki so v nekaterih drugih jezikih besedne zveze, v slovenščini pa jih zaradi tradicionalnih skladenjskih zakonitosti težko pojmujemo kot besedne zveze, a tudi kot zloženke nam niso zmeraj pogodu. Normativni priročniki so zato v mnogih primerih normirali dvojnice - zapis skupaj, torej kot zloženko, in zapis narazen, kot besedno zvezo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Zloženke ali besedne zveze? - 1. del

dr. Nataša Hribar, 7.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2017Pred kratkim sem v svoj elektronski predal dobila tole vprašanje gospe, ki redno spremlja moje kotičke: Biodinamika se piše skupaj, torej verjetno tudi biodinamični. Kaj pa biološko dinamični? Skupaj ali narazen? Z vezajem? Gospe sem odgovorila osebno, a odgovor želim deliti tudi z drugimi zvestimi bralci naše jezikovne rubrike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Vejica in razen

dr. Nataša Hribar, 31.8.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 32/2017Današnji kotiček namenjam besedi razen. Zapisala sem "besedi", to pa zato, ker je ta beseda lahko členek, predlog ali pridevnik. Kot členek po SSKJ (kjer je sicer definiran kot prislov, saj SSKJ členkov kot besedne vrste ne pozna) "izraža izvzemanje" (npr. lokal je odprt vse dni, razen v nedeljo), z nikalnico pa tudi "omejenost na določeno, navedeno" (ni ga mogoče slišati razen ponoči; z nikomer nisem govoril, razen z bratom); uporabljamo ga lahko tudi v vezniški rabi, pravi SSKJ, in sicer "navadno z nikalnico" in v enakih pomenih, kot so navedeni zgoraj (pride, razen če se premisli).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Pravo in Scopus

dr. Janja Hojnik, 24.8.2017

Višje in visoko šolstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 30-31/2017V začetku julija je bila v Uradnem listu RS (št. 35/17) objavljena nova Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov. V 9. členu uredbe je določeno, da ministrstvo 25 odstotkov finančnih sredstev podeljuje na osnovi kazalnika znanstvenih objav. Pri tem se pojavi vprašanje, kako te objave meriti. Možnosti je bilo več: od točk, ki jih določen zavod zbere v bazi Sicris, ki je rezultat pobude slovenskih inštitucij, zlasti SAZU in ARRS, do števila objav v mednarodnih bazah, zlasti v Web of Science (podjetja Thomson Reutres) in v Scopusu (podjetja Elsevier). Čeprav naj bi ministrstvo samo menda dajalo prednost bazi Sicris, je na zahtevo rektorjev v končni verziji 9. člena uredbe sprejeti kriterij baza Scopus. V dovoljenem obsegu tega prispevka bi rada opozorila na zelo daljnosežne (negativne) posledice tega - na videz morda nepomembnega - določila za slovensko pravno znanost in stroko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

O količinskih izrazih

dr. Nataša Hribar, 24.8.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 30-31/2017Minuli teden sva s kolegico na dolgo razpravljali o povedi Tri milijone mladih je nepismenih. Naslov iz enega naših časnikov se je znašel tudi med vprašanji spletne jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik in se mi je zdel zanimiv, pravzaprav kar trd oreh, zato sem se odločila, da svoje razmišljanje o tem primeru delim z vami. Žal ne morem vedeti, kateri del povedi se vam je zazdel vprašljiv, ko ste začeli brati kotiček; a vprašanje v spletni svetovalnici se je nanašalo na sklonsko obliko zveze števnika tri in samostalnika milijon. Ta namreč stoji v tožilniku, vprašanje KDO je nepismen? pa bi zahtevalo imenovalnik, torej Trije milijoni mladih so nepismeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Prevzeta imena in iz njih tvorjeni pridevniki

dr. Nataša Hribar, 20.7.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2017V zadnjem kotičku sem pisala o prevzetih imenih. Ta me pri trenutnem delu še vedno spremljajo, tako da jim namenjam še en kotiček. Tokrat sem se ustavila ob pri nas dokaj znanem priimku, ki pa izvirno prihaja iz Italije: Cavazza. Avtor, ki je pisal o znanem igralcu, je iz tega priimka tvoril tudi svojilni pridevnik, torej pridevnik, ki odgovarja na vprašalnico čigav? - oblika, ki jo je uporabil, je bila: Cavazzov. Se še spomnite pravil, kako iz prevzetih imen tvorimo svojilne pridevnike?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Mednarodna konferenca Open your own law firm and let it grow

Marcel Hajd, 13.7.2017

Odvetništvo in notariat, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marcel Hajd, Pravna praksa, 27/2017Ljubljana je med 29. junijem in 1. julijem gostila mednarodno konferenco z naslovom Open your own law firm and let it grow. Konferenca je potekala pod okriljem Mednarodnega združenja odvetnikov in gospodarskih pravnikov AIJA (fra. Association Internationale des Jeunes Avocats, ang. International Association of Young Lawyers). Združenje, ki je prejšnji mesec praznovalo 55. rojstni dan, povezuje več kot 4.000 odvetnikov in gospodarskih pravnikov (ang. in-house) do 45. leta starosti ter 62 kolektivnih organizacij (večinoma gre za nacionalne ali regionalne odvetniške zbornice). Na tak način se povezuje približno 700 odvetniških pisarn in 60 gospodarskih družb iz 90 držav. Organizacija ima 20 strokovnih odborov. AIJA je tako idealen forum za druženje odvetnikov na resnično globalni ravni in dobra priložnost za mreženje in sklepanje prijateljstev, ki ostajajo vse življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Spet o tujih imenih

dr. Nataša Hribar, 13.7.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2017Današnji kotiček bom začela z vprašanjem: ali veste, kako se v slovenščini (a) zapisuje ime švedskega mesta Malmö, (b) kako to ime izgovarjamo, če ga uporabljamo v slovenskih besedilih, (c) kako ga sklanjamo in (č) kako iz njega tvorimo vrstni pridevnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

O glagolskem vidu

dr. Nataša Hribar, 6.7.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2017Glagolski vid je eno tistih področij ne samo slovenskega, ampak tudi drugih slovanskih jezikov, pri katerem Neslovani, ki se teh jezikov poskušajo naučiti, večinoma samo globoko zavzdihnejo in se pogosto kar vdajo v usodo, da tega najbrž nikoli ne bodo znali povsem pravilno uporabljati, če jim bo morda že uspelo razumeti, kako zadeva deluje v teoriji. Z glagolskim vidom v slovenščini izražamo, ali je bilo glagolsko dejanje opravljeno do konca oz. se je končalo ali še vedno traja (npr. skuhali smo juho - kuhamo juho), ali se je dejanje zgodilo le enkrat ali gre za ponavljajoče se dogajanje (zdajle grem na tečaj slovenščine - letos hodim na tečaj slovenščine), z glagolskim vidom izražamo začetek ali konec dejanja (plavati - zaplavati - odplavati pet dolžin) in podobno. Glagole glede na glagolski vid delimo na dovršne in nedovršne.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(2) 47(1) 45-46(1)
44(2) 43(1) 41-42(1) 39-40(2)
38(1) 36-37(3) 35(1) 34(1)
33(1) 32(1) 30-31(2) 28-29(1)
27(2) 26(1) 24-25(2) 23(2)
22(2) 20-21(3) 19(1) 18(1)
16-17(2) 15(1) 14(2) 12-13(1)
11(2) 10(2) 9(2) 7-8(1)
6(1) 5(1) 3-4(4) 2(1)
1(2)

Leto objave

< Vsi
2017(58)
> Januar(7) > Februar(3) > Marec(7) > April(5) > Maj(5) > Junij(6) > Julij(4) > Avgust(3) > September(6) > Oktober(4) > November(4) > December(4)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov