O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 8 (od skupaj 8)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Delni kopernikanski obrat Sodišča EU glede razmerja med nacionalnim ustavnim redom in pravom EU

Anže Erbežnik, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 49-50/2017Sodišče EU je v zadevi M. A. S. in M. B. ("Taricco 2") revidiralo svoje stališče iz zadeve Taricco in drugi, C-105/14, z dne 8. septembra 2015 ter odprlo novo poglavje glede pojmovanja primarnosti prava EU v smislu bolj harmoničnega sobivanja z nacionalnimi ustavnimi redi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Izvorno oglaševanje med dobrimi poslovnimi običaji in zakonodajo: EU, ZDA in Slovenija

Peter Erjavec, 21.12.2017

TRGOVINA

Peter Erjavec, Pravna praksa, 49-50/2017Izvorno oglaševanje oziroma native advertising je dandanes ena najuspešnejših tržnih tehnik pri doseganju ciljnih skupin potrošnikov. Pojavlja se tako v tiskanih kot elektronskih medijih, računalniških aplikacijah ipd. Tehnika uspešno opušča standardne oglaševalske komponente (prepoznaven oglaševalski nagovor, avdiovizualna vpadljivost, pretiravanje) ter oglasne enote pojavnostno in vsebinsko približuje neoglaševalskemu okolju, v katerem se nahaja; ali drugače rečeno - kameleonsko posnema obliko in funkcijo svojega nosilca in se predstavlja kot njegova naravna vsebina. Pri tem obstaja visoka stopnja verjetnosti, da bo zaradi tovrstnega načina oglaševanja prišlo do izkrivljenega ekonomskega obnašanja na potrošniški strani, saj potrošniki ne bodo sposobni spregledati resnične (pristranske) narave ogledovanih oglasnih enot. Članek obravnava problematiko netransparentnega izvornega oglaševanja v okviru sistemov zatiranja nelojalne konkurence v EU in ZDA, analizira stanje in pomen dobrih poslovnih običajev v obeh sistemih, končno pa se naveže tudi na ureditev v slovenskem pravno-gospodarskem prostoru in ponudi nekaj smernic za njeno izboljšavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Predhodne sestavine med zakonitim in prepovedanim

mag. Tanja Frank Eler, 26.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 41-42/2017Eden manj očitnih, vendar zato nič manj pomembnih vidikov proizvodnje prepovedanih drog je promet s predhodnimi sestavinami oziroma prekurzorji za njihovo izdelavo. Za proizvodnjo večine prepovedanih drog (predvsem sintetičnih; pa tudi za predelavo naravnih) so namreč potrebne številne kemikalije. Iz tega razloga je promet z njimi v večini držav strogo nadzorovan, pri čemer je največja težava dejstvo, da gre hkrati za snovi, ki se široko in povsem zakonito uporabljajo v kemični oziroma farmacevtski panogi pri izdelavi plastike, kozmetičnih izdelkov, zdravil ipd. Popolna prepoved prometa s predhodnimi sestavinami tako ne pride v poštev, kakršnekoli omejitve pa otežujejo prost pretok blaga znotraj EU in trgovino s tretjimi državami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Kdaj bomo končno imeli eno višje sodišče?

dr. Andrej Ekart, 27.9.2017

Sodišča

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 36-37/2017Je med razpravo o pravnih sredstvih, ki je tekla na sodniški šoli o noveli ZPP-E dne 12. septembra 2017 v Ljubljani, vzkliknila ena od starost Višjega sodišča v Ljubljani, ki se (po lastnih besedah) namerava kmalu upokojiti. Kajti potem bo sodna praksa naenkrat enotna. In predvidljiva. In ljudje bodo lahko že od vsega začetka vedeli, kaj lahko od sodišča pričakujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Zavedanje nevarnosti populizma in fašizma - kaj s svobodo izražanja in mediji

Katarina Emeršič, 18.5.2017

Človekove pravice

Katarina Emeršič, Pravna praksa, 19/2017Dne 6. in 7. aprila so na Bledu potekali 3. Dnevi prava zasebnosti in svobode izražanja, v okviru katerih so svoje poglede na nevarnosti za zasebnost, varnost osebnih podatkov, dostopnost odprtih podatkov ter na novo Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov podali številni slovenski pravni in IT-strokovnjaki. Potekala pa je tudi okrogla miza z naslovom Zavedanje nevarnosti populizma in fašizma - kaj s svobodo izražanja in mediji, ki jo je vodila dr. Nataša Pirc Musar iz Odvetniške družbe Pirc Musar & partnerji in na kateri so svoje mnenje podali izredni profesor dr. Andraž Teršek, publicist in sociolog dr. Bernard Nežmah ter urednik spletnih portalov medijske hiše Pro Plus Denis Oštir.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Vpis prokurista v sodni register (pri zavodih)

Klemen Eržen, 6.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Klemen Eržen, Pravna praksa, 14/2017Pravna oseba je umeten subjekt, ki ni sposoben sam oblikovati in izražati volje, zato voljo v njenem imenu izražajo fizične osebe kot zastopniki. Zastopanje je izražanje volje v imenu drugega, ki je pravno učinkovito, kadar izjava zastopnika povzroči sklenitev pogodbe med zastopanim in tretjo osebo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Lestvica Doing Business Svetovne banke - kako izboljšati slovensko uvrstitev

dr. Andrej Ekart, 23.3.2017

Banke, zavodi

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 11/2017Svetovna banka (ang. World Bank) vsako leto objavi raziskavo Doing Business, s katero preverja uspešnost 190 držav po svetu na več področjih. Slovenija je v letu 2016 skupno zasedla 30 mesto, kar je sorazmerno zadovoljiv dosežek. Slovenske uvrstitve na posameznih področjih pa so bile: ustanovitev podjetja (ang. Starting a Business) - 49. mesto, izdajanje gradbenih dovoljenj (ang. Dealing with Construction Permits) - 80. mesto, dostopnost elektrike (ang. Getting Electricity) - 16. mesto, vpis v zemljiško knjigo (ang. Registering Property) - 34. mesto, pridobitev posojila (ang. Getting Credit) - 133. mesto, zaščita manjšinskih delničarjev (ang. Protecting Minority Investors) - 9. mesto, plačevanje davkov (ang. Paying Taxes) - 24. mesto, čezmejno trgovanje (ang. Trading Across Borders) - 1. mesto, uveljavljanje pogodbenih terjatev (ang. Enforcing Contracts) - 119. mesto, reševanje insolvenčnih zadev (ang. Resolving Insolvency) - 12. mesto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Zakonodajni odzivi na pojav novih psihoaktivnih snovi v EU

mag. Tanja Frank Eler, 23.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 7-8/2017Vprašanje nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi (NPS) ni novo, v zadnjih letih pa se ta problem še poglablja. Globalizacija proizvodnje v povezavi z razvojem sodobnih komunikacijskih orodij je povzročila, da se NPS razvijajo, proizvajajo in tržijo izjemno hitro. Podatki Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) kažejo, da je konec leta 2015 v primerjavi z letom 2009 njihovo skupno število naraslo s 166 na prek 600. Podobno podatki evropskega sistema zgodnjega opozarjanja kažejo, da je bilo v letu 2005 zabeleženih 14 do tedaj neznanih NPS, leta 2015 pa je to število naraslo na 98. Zaznali so jih že v več kot 100 državah, kar pomeni, da so postale globalni problem. Umirjanja tega trenda v kratkem torej ni pričakovati. Ob tem pa njihova uporaba predstavlja večje tveganje v primerjavi s tradicionalnimi drogami, ki jih NPS posnemajo, saj je njihov učinek bistveno bolj intenziven.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 41-42(1) 36-37(1) 19(1)
14(1) 11(1) 7-8(1)

Leto objave

< Vsi
2017(8)
> Februar(1) > Marec(1) > April(1) > Maj(1) > September(1) > Oktober(1) > December(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐE FGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov