O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 52)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Deljen delovni čas in pravica do odmora, ki se všteje v delovni čas

Anja Šlaus, 21.12.2017

Delovna razmerja

Anja Šlaus, Pravna praksa, 49-50/2017Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 154. členu določa, da ima delavec, ki dela polni delovni čas, med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut. Peti odstavek istega člena nadalje določa, da se čas odmora med dnevnim delom všteva v delovni čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Razpihovanje pravne megle na področju ICO

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 14.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 48/2017Tehnologija veriženja (podatkovnih) blokov (tudi veriga podatkovnih blokov), ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchain, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih, primerljiv z izumom interneta. V zadnjem letu so se na tem področju zgodile številne velike spremembe. V nekaterih zveznih državah ZDA so uzakonili podlago za uporabo pametnih pogodb in pametnih registrov, na Švedskem in v Gruziji bo na tej tehnologiji temeljila zemljiška knjiga, Allianz, ena največjih zavarovalniških multinacionalk, bo svoje zavarovalne produkte dala v verigo podatkovnih blokov, v švicarskem kantonu Zug se bodo lahko upravne takse plačevale v za ta namen izdani kriptovaluti. To je le nekaj primerov uporabe tehnologije veriženja blokov. Tudi med potrošniki strmo naraščata zanimanje za in uporaba kriptovalut ter kriptožetonov. Javne ponudbe kriptožetonov (ang. initial coin offerings - ICO) so v porastu, tržna kapitalizacija je že presegla 3 milijarde dolarjev, zato se pojavlja pomembno pravno vprašanje: kakšno pravno naravo imajo kriptožetoni? Države se soočajo z dilemo, kako urediti področje kriptožetonov in dotičnega načina množičnega financiranja brez prevelikega posega v inovativne poslovne rešitve in uspešne podjetniške zgodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E

dr. Miha Šepec, 14.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 48/2017Prvega junija 2017 je Državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E) sprejel že peto novelo Kazenskega zakonika (KZ-1). Opevana odprava dosmrtnega zapora, za katero si nadvse prizadevajo kriminologi s Kriminološkega inštituta v Ljubljani in podporniki blažjega kaznovanja ter ščitenja pravic in dobrobiti storilcev kaznivih dejanj, pri čemer pa se pogosto pozablja na pravice žrtev in njihovih svojcev ter interes ostalih v družbi, da se najhujši zločinci preprosto za vedno izločijo iz družbe, ni uspela. Tudi sicer za tako spremembo še vedno nismo slišali prepričljivih kazenskopravnih argumentov, temveč le sociološka in kriminološka polemiziranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Dostop do okoljskih podatkov v praksi Informacijskega pooblaščenca

mag. Kristina Kotnik Šumah, 14.12.2017

JAVNO OBVEŠČANJE, Varstvo okolja

mag. Kristina Kotnik-Šumah, Pravna praksa, 48/2017Izhajajoč iz načela prostega dostopa daje Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) široko zakonsko podlago za dostop do okoljskih podatkov. Gre za podatke, ki so absolutno javni in bi morali biti javnosti široko dostopni. Pa vendar je v praksi Informacijskega pooblaščenca v zadnjih treh letih mogoče zaznati naraščanje števila pritožbenih postopkov v zvezi z okoljskimi podatki. Je torej mogoče govoriti le o povečanem zanimanju javnosti za te podatke ali gre za bolj restriktivno prakso zavezancev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Saniranje pomanjkanja pasivne legitimacije v primeru nujnega sosporništva

Eva Šmirmaul, 23.11.2017

Civilni sodni postopki

Eva Šmirmaul, Pravna praksa, 45-46/2017Članek obravnava institut naknadnega sosporništva na pasivni strani v primeru, ko bi morali biti s tožbo zajeti vsi solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki, pa pri tem eden ali več tožencev iz tožbe izostane. Vprašanje je, kako v praksi sanirati takšno stanje, ko na pasivni strani pomotoma izostane eden ali več tožencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Množinski zakonski znaki v inkriminacijah kaznivih dejanj in pravljična metoda argumentacije

dr. Miha Šepec, 9.11.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 43/2017Jezik je pravnikovo temeljno orodje. Pravo je umetnost argumentacije in skrbnega premlevanja ter utemeljevanja stališč. Pravnik, ki ni vešč jezika, ne bo sposoben ustrezno predstaviti svojih stališč in bo zato neuspešen pri prepričevanju pravnega avditorija s svojimi argumenti. Toliko bolj to velja za zakonodajalca, ki nam predpisuje obvezna pravna pravila. In še toliko bolj to velja za področje kazenskega prava, na katerem morajo biti določbe Kazenskega zakonika (KZ-1) kristalno jasne, nesporne, nedvoumne in kirurško natančne, saj so lahko podlaga za odvzem posameznikove prostosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Slovenija: najdražje sodstvo v EU

Mrva Blaž, Štemberger Katja, 26.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Blaž Mrva, Katja Štemberger, Pravna praksa, 41-42/2017V javnosti se pogosto govori o sodnih zaostankih. Malo se govori o tem, da je slovensko sodstvo najštevilčnejše (glede na število sodnikov na prebivalca) in najdražje v Evropski uniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vprašanje svobode govora povzroči razkol mnenj med sodniki velikega senata ESČP

Lena Šutanovac, 5.10.2017

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 38/2017Ni novost, da je (politična) korektnost v etnično mešani in zgodovinsko obremenjeni Bosni prav posebna spretnost. Varovanje svobode govora je zato treba razumeti v zgodovinskem kontekstu. Primer Medžlis Islamske zajednice Brčko in drugi proti Bosni in Hercegovini je nekaj posebnega zato, ker prikaže bipolarno (ne)razumevanje pomena radia in javnih oznanil v bosanski zgodovini s strani sodnikov velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Izvršba na nepremičnino: je pravica upnika nad pravico dolžnika?

mag. Sanela Štadler, 5.10.2017

Civilni sodni postopki

mag. Sanela Štadler, Pravna praksa, 38/2017Ustava RS v 36. členu določa nedotakljivost stanovanja kot temeljno človekovo pravico. Pri izvršbi se zastavlja vprašanje, do katere mere je pravica upnika nad pravico dolžnika, oziroma drugače, ali je pravica pravne osebe nad pravico posameznika? Vsak posameznik se lahko znajde v finančni stiski. V naši pravni in socialni državi je mnogo primerov, ko so posamezniki na lastni koži izkusili izvršbo na nepremičnini zaradi majhne vrednosti dolga, tj. zaradi nezmožnosti plačevanja rednih obveznosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Ugotavljanje vzajemnosti po novem: manj birokracije, več učinkovitosti

Darja Šumah, 21.9.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Darja Šumah, Pravna praksa, 35/2017Septembra se je začel uporabljati novi Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1), ki prinaša dobre novice za vse tujce, ki za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah potrebujejo upravno odločbo o ugotovitvi vzajemnosti. Slednji so se namreč doslej na poti do takšne odločbe srečevali s precejšnjimi administrativnimi ovirami, zaradi katerih v praksi pogosto niso uspeli pridobiti nepremičnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Izgon mladoletnega tujca zaradi kaznivih dejanj

Lena Šutanovac, 7.9.2017

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 33/2017Ob povečanju imigracije v Evropo v zadnjih letih je mogoče pričakovati tudi porast števila zadev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), ki se ukvarjajo s tujci. V zadevi Külekci proti Avstriji se je ESČP ukvarjalo z vprašanjem, kdaj je dopustno iz države izgnati posameznika, ki je v tej državi odraščal, zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storil kot mladoletnik?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Pravica neizbranega kandidata do vpogleda v gradivo izbirnega postopka po ZDR-1 in ZJU

Tadej Škrube, 31.8.2017

Delovna razmerja, Uprava

Tadej Škrube, Pravna praksa, 32/2017Postopka izbire ustreznega kandidata se v ureditvi delovnih razmerij in v sistemu javnih uslužbencev razlikujeta. Imata sicer nekaj skupnih točk, predvsem tistih, ki jih Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) ne ureja posebej in za katere velja ureditev iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Slednji ne vsebuje določb o samem izbirnem postopku, vendar je iz posameznih določb možno sklepati, kako naj poteka in kaj vse je treba upoštevati. Bistvo izbirnega postopka je upoštevanje prepovedi diskriminacije in enake obravnave, pri čemer se izbor kandidatov opravi na podlagi izpolnjevanja zahtevanih pogojev, sama sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa je v skladu z načelom pogodbene svobode v pristojnosti delodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kolektivno kaznivo dejanje - teoretična dilema v slovenski kazenski teoriji in praksi

dr. Miha Šepec, 24.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 30-31/2017Šošić je že leta 2013 opozoril, da se kolektivno kaznivo dejanje v naši teoriji, zakonodaji in sodni praksi razlaga nedosledno ter da bi bilo treba to nedoslednost odpraviti. Z njim se vsekakor strinjam, in ker gre za resen dogmatični problem, ki je v našem pravnem prostoru še vedno prisoten, temu namenjam ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

ESČP: nov način odločanja sodnika posameznika

Lena Šutanovac, 24.8.2017

Sodišča

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 30-31/2017Odločanje sodnika posameznika je bilo ena izmed kritičnih in kritiziranih točk Protokola št. 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Glavna tarča kritik je bilo dejstvo, da (dokončne) zavrnilne odločitve niso bile dovolj obrazložene. Po novem bo sodnik posameznik pri odločanju o očitno nedopustnih pritožbah dolžan podati kratko obrazložitev svoje odločitve in skladnosti s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Maroški mladoletnici sta se izognili obsodbi zaradi istospolnosti

Lena Šutanovac, 24.8.2017

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 30-31/2017Maroško kazensko pravo določa 3-letno zaporno kazen za istospolno usmerjene. Ureditev, ki ni v skladu z maroško ustavo in mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je tudi država Maroko, je bila preizkušena v nedavni zadevi, ko sta bili obsojeni dve mladoletni dekleti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Standard nevarne dejavnosti pri uporabi policijskih pooblastil in prisilnih sredstev

Matjaž Šaloven, 24.8.2017

Uprava

Matjaž Šaloven, Pravna praksa, 30-31/2017Cilj prispevka je odgovoriti na vprašanje, ali in v katerih primerih uporaba policijskih pooblastil ter prisilnih sredstev šteje za nevarno dejavnost v smislu obstoja objektivne odškodninske odgovornosti za nastalo škodo, saj v praksi večkrat prihaja do različnih razlag glede obstoja objektivne odgovornosti tako v predpravdnih postopkih pri zavarovalnicah oziroma delodajalcu kot tudi kasneje v sodnih postopkih pri uveljavljanju odškodnin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Okrogla miza: Ali Evropska unija potrebuje ustavo?

Luka Štrubelj, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Štrubelj, Pravna praksa, 28-29/2017Uvodoma bi rad poudaril, da nas tema okrogle mize bega že dolgo časa. Vse od Spinellijevega osnutka iz leta 1984, ki je imel za cilj okrepitev položaja evropskega parlamenta ter s tem večjo demokratičnost delovanja Evropske skupnosti, in Hermanovega osnutka, ki je videl prihodnost v federalizaciji ter varstvu temeljnih človekovih pravic tudi na komunitarni ravni. Evropa je prišla najbližje svoji ustavi s predlogom Pogodbe o ustavi za Evropo iz leta 2004, ki je neslavno padla na referendumu dveh držav ustanoviteljic Unije: Nizozemske in Francije. Toda ideja o ustavi Evropske unije ni izginila. Preživela je vse do današnjih dni, ko je obujena zaradi političnih pretresov, ki jih doživlja Evropska unija. Tu imam v mislih predvsem (pre)dolgo trajajočo finančno krizo, brexit in begunski val, ki vsi povzročajo burne odzive med državami članicami in refleksijo o ciljih ter prihodnosti Unije. Z Ljubljansko pobudo so podpisniki želeli predstaviti eno izmed potencialnih možnosti: trdnejšo federalno Evropo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Previsoke odškodnine za obrekovanje omejujejo svobodo govora

Lena Šutanovac, 20.7.2017

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 28-29/2017V zadevi Independent Newspapers (Ireland) Limited proti Irski se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ukvarjalo z vprašanjem sorazmernosti višine odškodnine za obrekovanje posameznikov v medijih. Po mnenju pritožnikov bi praksa visokih odškodninskih zahtevkov ustvarila dejansko omejitev (ang. chilling effect) svobode govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

O "rodoslovnih" prednikih slovenske države in o njihovih "posvetnih ordningah"

dr. Lovro Šturm, 20.7.2017

Ostalo

dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 28-29/2017V pregretih poletnih dneh se o zahtevnih državnopravnih vprašanjih prileže nekoliko bolj sproščeno pisanje. Ko se zgledujemo po rodoslovju in iskanju prednikov, imamo z izrazom "rodoslovni" predniki slovenske države v mislih vse tiste državne entitete, na katerih temelji obstoj Republike Slovenije in iz katerih izvira njena mednarodna državnopravna kontinuiteta. S tem so v tesni zvezi tudi vse "posvetne ordninge" vsakokratnih oblastnih organov, ki so obstajali na območju Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Arbitražna razsodba ni le mrtva črka na papirju

dr. Dominika Švarc, 6.7.2017

Republika Hrvaška, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Dominika Švarc, Pravna praksa, 26/2017Slovensko-hrvaška arbitražna drama, katere genezo, razvoj in klimaks danes podrobno pozna vsakdo, ki v zadnjih dneh ni bil ujet v kakšen počitniški komunikacijski vakuum, se predvidljivo ponovno seli na politične odre. Neutrudno ponavljanje ključne pravne mantre - razsodba arbitražnega sodišča je dokončna in v celoti zavezujoča za obe strani - se na trenutke zdi kot vpitje žejnega v puščavi ob zavedanju, da jo Hrvaška še vedno, enotno in vztrajno, zavrača. Nerazumen in - tako pravno kot politično - nekonstruktiven "boj za interpretacijo" se očitno bije tudi v domačih političnih krogih, v obdobju, ko je potreba po mirnih živcih, zrelosti in notranji enotnosti skoraj enako zgodovinska, kot je bila v času slovenske osamosvojitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Odgovornost upravljavca bloga za anonimne komentarje

Lena Šutanovac, 15.6.2017

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 23/2017Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v marčevski sodbi Pihl proti Švedski ugotovilo, da upravljavec bloga (ali podobne spletne platforme) ni odškodninsko odgovoren za žaljive anonimne komentarje na svoji spletni strani. Sodba je posebej zanimiva, saj v nekaterih pogledih odstopa od ustaljene sodne prakse ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Komisija za preprečevanje korupcije - danes

Boris Štefanec, 15.6.2017

Uprava

Boris Štefanec, Pravna praksa, 23/2017Komisija za preprečevanje korupcije je 29. maja letos predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu predala Letno poročilo in Oceno stanja na področju boja zoper korupcijo v Sloveniji za leto 2016, nato pa je oba dokumenta predala še predsedniku RS Borutu Pahorju. Majhna, a pomembna značilnost, ki označuje zadnje, tretje letno poročilo sedanjega senata komisije, je sprememba dosedanjega negativnega trenda glede števila prejetih prijav, prejeli smo jih 77 več kot leto prej. Če je do sedaj veljalo, da je zmanjševanje števila prijav pomenilo med drugim tudi zmanjševanje zaupanja javnosti v komisijo in njeno delo, sedanji pozitivni trend pomeni povečanje tega zaupanja. V strukturi rešenih zadev, rešili smo jih nekaj manj kot 1.100, sta jasno vidna dva poudarka. Skupno število rešenih zadev je opazno manjše kot lansko leto, ko smo jih rešili nekaj čez 1.500, ker je bil večji poudarek dan sistemskim problemom, ki so na področju boja zoper korupcijo zaznani v naši družbi - javna naročila v zdravstvu, nezakoniti vplivi na področju kadrovanja in na procese odločanja organov v družbah s kapitalsko naložbo države, problematika prijavljanja premoženjskega stanja in dolžnega izogibanja nasprotju interesov kot dve bistveni področji omejevanja korupcije na lokalnih nivojih, analiziranje načrtov integritete kot pomembnega orodja javnega sektorja za obvladovanje in preprečevanje korupcijskih tveganj, stalna analiza akcijskih načrtov v luči izvajanja Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, mednarodno sodelovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Teroristični napad čečenskih upornikov v Beslanu - epilog pred ESČP

Lena Šutanovac, 8.6.2017

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 22/2017Tagayeva in drugi proti Rusiji je ena izmed najbolj prelomnih in obsežnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadnjem času. Zadeva se nanaša na čečenski teroristični napad na osnovno šolo v mestu Beslan septembra 2004. V zasedi, ki je trajala približno tri dni in v kateri je bilo zajetih okoli 1.000 talcev, je umrlo več kot 330 ljudi. Na ESČP se je obrnilo kar 409 pritožnikov, ki so zatrjevali številne kršitve Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Avtorske pravice in piratstvo v Sloveniji

mag. Sanela Štadler, 25.5.2017

Intelektualna lastnina

mag. Sanela Štadler, Pravna praksa, 20-21/2017Živimo v digitalnem svetu, v katerem uporaba spleta ter prenos in prikaz digitalnih informacij igrajo ključno vlogo v gospodarstvu. Mednarodni razvoj avtorskega prava ne dohaja hitrih inovacijskih sprememb v informacijski tehnologiji. Danes se pravna stroka in doktrina spopadata z vzpostavitvijo mednarodnega ogrodja za učinkovito preganjanje kršiteljev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti v zvezi s ponarejanjem in spletnim piratstvom. Svetovna kulturna industrija pa se spopada z izzivi digitalne revolucije. Uresničitev konvergentnega scenarija spleta, ki so ga ustvarili futurologi, je privedla do težav pri zagotavljanju spoštovanja avtorskih pravic in intelektualne lastnine v okviru dematerializirane kulturne produkcije. Porajata se vprašanji, ali smo sploh sposobni najti kreativno rešitev in ustrezna pravila za nastali problem pravic ustvarjalcev, ki jim piratstvo spodkopava možnost nadaljnjih invencij in možnosti tega, da bodo v prihodnosti v to področje sploh še usmerjene investicije, in ali bo pod temi pogoji sploh še prihajalo do novih umetniških ustvarjalnih vsebin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Pozitivna diskriminacija starejših delavcev - je v očeh delodajalcev res pozitivna?

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 25.5.2017

Delovna razmerja

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 20-21/2017Diskriminacija starejših delavcev je dolgoleten problem, ki bi ga lahko opredelili kot posebno obravnavanje starejših ljudi. Največkrat temelji na negativno naravnanih stereotipih in predsodkih. Zaradi zagotovitve enakopravne obravnave je treba starejšim delavcem zagotoviti posebno zakonsko varstvo. Gre za t. i. pozitivno diskriminacijo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(3) 45-46(1) 43(1)
41-42(1) 38(2) 35(1) 33(1)
32(1) 30-31(4) 28-29(3) 26(1)
23(2) 22(1) 20-21(2) 19(3)
18(1) 16-17(2) 14(3) 12-13(2)
11(1) 10(1) 9(3) 7-8(3)
5(1) 3-4(3) 2(2) 1(2)

Leto objave

< Vsi
2017(52)
> Januar(7) > Februar(4) > Marec(7) > April(5) > Maj(6) > Junij(3) > Julij(4) > Avgust(5) > September(2) > Oktober(3) > November(2) > December(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov