O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 90)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Predlogi

dr. Nataša Hribar, 21.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2017V minulem kotičku sem spregovorila o vezavi pridevnika dobrodošli z ustreznim sklonom. Tokrat pa se dotikam predlogov, tiste besedne vrste, ki prav tako odloča o tem, v katerem sklonu naj stoji predlogu sledeča beseda oz. besedna zveza.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Tipka Človek

Miha Jesenko, 21.12.2017

Kultura in umetnost

Miha Jesenko, Pravna praksa, 49-50/2017Profesorja dr. Marka Pavlihe ni treba posebej predstavljati. Med drugim ga kot pravnega strokovnjaka in pisatelja opredeljuje tudi obsežen opus knjižnih del. V tem prispevku bom na kratko strnil misli ob zvoku spuščene zadnje platnice najnovejše knjige dr. Pavlihe izpod tipkovnice z ugriznjenim jabolkom. Knjigo 'Pritisni na tipko Človek' je letos (2017) izdalo podjetje IUS Software, GV Založba, v njej pa je na 321 straneh zbranih 34 na prvi pogled zelo različnih esejev, razdeljenih v pet poglavij oziroma tematskih sklopov, vendar pa nit, ki se plete skozi prispevke, z naraščanjem številk na dnu listov postaja vedno bolj čvrsta in homogena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Dobrodošli

dr. Nataša Hribar, 14.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2017Prišel je veseli december, prazniki, lučke, darila. In tudi takšna in drugačna vabila. Včeraj sem prebrala tole: Dobrodošli v deželo pravljic. Jezikovna oblika, ki je ne srečujemo samo v prazničnih dneh, temveč praktično vsak dan in na vsakem koraku. Pridevniška zloženka dobrodošli je v splošni rabi pogosto povezana s četrtim sklonom (kot v navedenem zgledu). Pa je taka vezava slovnično pravilna? Se pridevnik dobrodošli ne veže z mestnikom, torej Dobrodošli v deželi pravljic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 14.12.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 48/2017 About Non-State Actors in International Law Math Noortmann, August Reinisch in Cedric Ryngaert (ur.) (Hart Publishing, 2017, 424 strani) Položaj nedržavnih akterjev v mednarodnem pravu je med teoretiki p
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Dostop do okoljskih podatkov v praksi Informacijskega pooblaščenca

mag. Kristina Kotnik Šumah, 14.12.2017

JAVNO OBVEŠČANJE, Varstvo okolja

mag. Kristina Kotnik-Šumah, Pravna praksa, 48/2017Izhajajoč iz načela prostega dostopa daje Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) široko zakonsko podlago za dostop do okoljskih podatkov. Gre za podatke, ki so absolutno javni in bi morali biti javnosti široko dostopni. Pa vendar je v praksi Informacijskega pooblaščenca v zadnjih treh letih mogoče zaznati naraščanje števila pritožbenih postopkov v zvezi z okoljskimi podatki. Je torej mogoče govoriti le o povečanem zanimanju javnosti za te podatke ali gre za bolj restriktivno prakso zavezancev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E

dr. Miha Šepec, 14.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 48/2017Prvega junija 2017 je Državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E) sprejel že peto novelo Kazenskega zakonika (KZ-1). Opevana odprava dosmrtnega zapora, za katero si nadvse prizadevajo kriminologi s Kriminološkega inštituta v Ljubljani in podporniki blažjega kaznovanja ter ščitenja pravic in dobrobiti storilcev kaznivih dejanj, pri čemer pa se pogosto pozablja na pravice žrtev in njihovih svojcev ter interes ostalih v družbi, da se najhujši zločinci preprosto za vedno izločijo iz družbe, ni uspela. Tudi sicer za tako spremembo še vedno nismo slišali prepričljivih kazenskopravnih argumentov, temveč le sociološka in kriminološka polemiziranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Ignem ne gladio fodito

Janez Kranjc, 14.12.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 48/2017Rek navaja Erazem Rotterdamski v svoji zbirki Adagia I, 1, 2 (6). Slovensko bi se glasil: Ne podžigaj ognja z mečem. Kot navaja Erazem, naj bi šlo za latinsko verzijo grškega pregovora, ki pa je očitno dokaj stara, saj rek omenja že Horacij (Sermo 2, 3, 275).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Nazivi, izrazi spoštovanja in še kaj

dr. Nataša Hribar, 7.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2017Ne vem, kolikokrat sem svojim študentom že povedala, da sem ženska, in ne moški, a nič ne zaleže. Vedno znova in znova na svoj elektronski naslov dobivam sporočila, ki se začnejo s Spoštovana gospa profesor Hribar! Nikakor jim ne morem dopovedati, da imamo v slovenščini za nazive - takšne in drugačne - poleg oblike za moški spol tudi obliko za ženski spol. In da če že obstaja, jo je treba tudi uporabljati. Pa to ni nikakršna moja kaprica, tudi proti moškim nimam nič, še manj proti moškemu slovničnemu spolu kot nevtralni slovnični obliki (a o tem morda kaj več v kakem drugem kotičku). Uporaba ženskih oblik v nazivih je priporočena, da ne rečem predpisana tudi v pravilih Slovenskega pravopisa. Takole piše (str. 98, odst. 862):
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Prevozno pravo

dr. Matjaž Kovač, 7.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 47/2017Mednarodna izmenjava ima izjemno vlogo v razvoju gospodarstva vsake države, saj povezuje proizvodnjo in potrošnjo ter neposredno vpliva na hitrejši razvoj proizvodnih sil in družbenih odnosov, ki se ustvarjajo prek mednarodne menjave med državami. V sistemu s tržnim mehanizmom mednarodna menjava in svetovno tržišče postajata stični točki, v katerih se srečujejo interesi raznih družbenoekonomskih sistemov z različnimi stopnjami razvitosti proizvodnih sil. Zaradi različnih trgovskih praks pogodbenih strank lahko pride do nesporazumov, nesoglasij in sporov. Največje zapreke, ki jih ustvarjajo pravni redi posameznih držav, se občutijo na področju prometa in transporta. Gospodarski pomen transporta je pomembno spodbudil napredek proizvajalnih sil in zagotovil podlago za širše poslovno sodelovanje med subjekti iz različnih držav. Značilnost pravne ureditve transportne dejavnosti je široko zasnovan proces poenotenja pravnih pravil in uveljavitve številnih mednarodnih multilateralnih konvencij in sporazumov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Fiat iustitia et pereat mundus

Janez Kranjc, 23.11.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 45-46/2017Rek bi se v slovenskem prevodu glasil "Naj se uresniči pravičnost in naj propade prevzetnost". Verjetno gre za najbolj znan rek, ki se nanaša na pravo in pravnike. Žal po večinsko uveljavljenem prevodu slednjim ni posebej naklonjen. Navadno se namreč prevaja: Naj se zgodi pravica, čeprav propade svet. Na ta način se skuša apostrofirati brezdušni in ozkosrčni odnos birokrata, ki ga razen besedila predpisa v obravnavanem primeru ne zanima nič. Zato se ta rek pogosto navaja v zvezi z neživljenjsko razlago predpisov, ki ni zmožna širšega in bolj humanega pogleda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

In-house javno naročanje

Branka Neffat, 23.11.2017

Kultura in umetnost

Branka Neffat, Pravna praksa, 45-46/2017Knjiga In-house javno naročanje avtorice mag. Njives Prelog Neffat (založnika JNP, d. o. o., Ljubljana) je uporaben priročnik, katerega namen je prispevati k praktični in pravilni uporabi instituta in-house razmerja v praksi. Napačna oziroma neupravičena uporaba tega instituta ima za posledico oddajo javnega naročila brez izvedbe ustreznega postopka, ki pa je eden izmed zakonskih znakov za prekrškovno odgovornost naročnika in njegove odgovorne osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Restriktiven pristop ESČP do pravice dostopa do javnih informacij

mag. Polona Merc, 23.11.2017

JAVNO OBVEŠČANJE

mag. Polona Merc, Pravna praksa, 45-46/2017Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi Sioutis proti Grčiji odločilo, da pravica dostopa do informacij sama po sebi ne obstaja, razen če prosilec izkaže javni interes za pridobitev takšne informacije ali pa s svojo posebno vlogo v družbi sodeluje v javni razpravi in jo spodbuja. Posameznik, ki takšnih pogojev ne izpolni, ne more zatrjevati kršitve pravice do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Kopičenje predlogov in veznikov

dr. Nataša Hribar, 23.11.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45-46/2017Že dolgo kotička nisem začela z nalogo, pa naj tokrat začnemo na ta način.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 23.11.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 45-46/2017 Care of the Mentally Disordered Offender in the Community Alec Buchanan, Lisa Wootton (ur.) (Oxford University Press, 2017, 384 strani) Alec Buchanan in Lisa Wootton sta z ekipo strokovnjakov v enem delu združ
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Ločila pri citiranju povedi

dr. Nataša Hribar, 16.11.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2017Jezikovni kotiček minuli teden sem začela takole: Pred časom sem spisala jezikovni kotiček, ki sem ga naslovila z naslovom Se piše skupaj ali narazen?. Na koncu povedi se je pojavil citat v obliki vprašanja, ki sem ga zapisala v ležečem tisku, brez narekovajev, ohranila pa sem končno ločilo citata, torej vprašaj. Danes si bomo pogledali, kako postavljamo ločila pri citiranju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Kaj je pravičnost?

mag. Martin Jančar, 16.11.2017

Kultura in umetnost

mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 44/2017Prvo, kar bo kogarkoli, ki je kdaj prestopil prag kake pravne fakultete, pri knjigi Kaj je pravičnost? zbodlo, je gotovo kombinacija imena Hans Kelsen in pojma pravičnost. Kaj ni to tisti, se bo marsikdo vprašal, ki slovi prav po tem, da je zatrjeval, da pravičnost nima kaj dosti opraviti s pravom samim? In res, Hans Kelsen je tisti, ki je s svojo Čisto teorijo prava iz pravne znanosti "zbrisal" vrednote, dejstva in vsebino norm. Čisto teorijo prava zanima le pozitivno pravo, njegova formalnologična zgradba in povezave med njegovimi sestavinami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Uresničevanje verske svobode v slovenskih javnih šolah mogoče le s pomočjo lažnih zdravniških spričeval

Patricij Maček, 16.11.2017

Splošno o vzgoji in izobraževanju, Splošni državni akti, simboli in prazniki

Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2017"To, da sta cerkev in država ločeni, ne pomeni, da ne smeta sodelovati. Morata sodelovati na tistih področjih, ki so skupna. Skupna obema pa je dobrobit posameznika," je povedal profesor na Fakulteti za državne in evropske študije in Evropski pravni fakulteti dr. Matej Avbelj na etičnem simpoziju z naslovom Svoboda vere in vesti v slovenskem šolskem prostoru, ki je potekal 11. oktobra 2017 na PF Univerze v Ljubljani. Njegovo predavanje je potekalo pred tradicionalno rdečo mašo, ki jo vsako leto ob začetku sodnega in akademskega leta organizira Akademsko društvo Pravnik. Slovesnost v ljubljanski stolnici je letos vodil upokojeni ljubljanski nadškof, monsinjor dr. Anton Stres.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Elektronska pošta za neimenovanega naslovnika v šolah

mag. Frančiška Al Mansour, 16.11.2017

Splošno o vzgoji in izobraževanju

mag. Frančiška Al-Mansour, Pravna praksa, 44/2017V današnjem času je vedno manj pošte dostavljene s klasičnimi poštnimi storitvami in vedno več je elektronskih obvestil, ki so namenjena strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev, ali obvestil o udeležbi učencev pri posameznih razpisih itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Misericors civis patriae est consolatio

Janez Kranjc, 9.11.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 43/2017Rek bi se slovensko glasil "Usmiljen državljan je tolažba domovine". Njegov avtor je Publilij Sirec. Kaj točno je hotel z njim povedati, ni mogoče reči z gotovostjo. Verjetno je imel pred očmi pomen usmiljenja do sočloveka in pripravljenosti pomagati. Oboje krepi družbeno povezanost in izboljšuje kakovost življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Odločevalna vprašanja v slovenščini

dr. Nataša Hribar, 9.11.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 43/2017Pred časom sem spisala jezikovni kotiček, ki sem ga naslovila z naslovom "Se piše skupaj ali narazen?". Danes pa sem dobila vprašanje, ali se v knjižnem jeziku poved lahko začne z naslonko (torej z besedo se) ali se mora obvezno začeti z vprašalnico ali. Poglejmo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Še nekaj besed o količinskih izrazih

dr. Nataša Hribar, 26.10.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 41-42/2017V minulem kotičku sem se dotaknila količinskega izraza mnogo in njemu podobnega pridevniškega izraza mnog. Prvi je nesklonljiv, drugi pa se - kot večina pridevniških besed - sklanja z glasovnimi končnicami, lahko pa ga rabimo celo posamostaljeno. Tokrat se bomo ukvarjali s samostalniškimi besedami, ki stojijo ob takih izrazih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 26.10.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 41-42/2017 Tomorrow's Lawyers Richard Susskind (Oxford University Press, 2017, 240 strani) Tomorrow's Lawyers predpostavlja, da vstopamo v dobo, ki bo popolnoma spremenila svet prava, kot ga poznamo. V dobo, ki jo bodo z
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Pogumno izplutje iz varnega akademskega zaprtega morja in odpiranje prostora za razpravo

dr. Patrick Vlačič, 26.10.2017

Kultura in umetnost

dr. Patrick Vlačič, Pravna praksa, 41-42/2017Ko me je izr. prof. dr. Andraž Teršek povabil k recenziranju svoje nove monografije Socialna ustavna demokracija, sem pristal, čeprav je včasih "nevarno" dajati taka besedila v branje nekomu, ki je videl drugo stran teoretičnih razprav - prakso političnega delovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

O količinskih izrazih, ki jih morda lahko sklanjamo

dr. Nataša Hribar, 13.10.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2017Pred kakšnim mesecem dni sem imela jezikovno delavnico, na kateri me je neka gospa vprašala, ali se količinski izraz mnogo res lahko sklanja. Menda jaz to redno počnem, gospa pa je v pravopisu prebrala, da norma tega ne dovoljuje. Odprla sem pravopis in res naletela na tole:
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Conqueri fortunam adversam, non lamentari decet

Janez Kranjc, 13.10.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 39-40/2017Misel, ki bi se slovensko glasila Primerno se je pritoževati, ne pa jokati nad nesrečo, je vzeta iz Pakuvijeve tragedije Niptra (Umivanje), ki govori o prerokbi, po kateri naj bi Odiseja ubil njegov sin. Odisej, ki se je zato bal sina Telemaha, je prišel na Itako v preobleki. Razen stare pestrne, ki je pri umivanju prepoznala brazgotino na Odisejevi nogi, ga ni nihče spoznal. V tem času je prišel na Itako tudi Telegon, sin, ki ga je imel Odisej s Kirko. Ko je hotel na silo vdreti v Odisejevo hišo, je prišlo do spopada, v katerem je smrtno ranil Odiseja, ki je mislil, da ga je napadel Telemah.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(5) 47(2) 45-46(5)
44(4) 43(2) 41-42(3) 39-40(3)
38(1) 36-37(5) 35(4) 34(1)
33(4) 32(5) 30-31(4) 28-29(4)
27(3) 26(5) 24-25(3) 23(3)
22(2) 20-21(3) 19(2) 16-17(1)
14(2) 12-13(2) 11(3) 9(1)
7-8(1) 6(1) 5(1) 3-4(1)
2(1) 1(1)

Leto objave

< Vsi
2017(90)
> Januar(3) > Februar(3) > Marec(6) > April(3) > Maj(5) > Junij(8) > Julij(12) > Avgust(9) > September(14) > Oktober(7) > November(11) > December(9)

Področja

< Vsi 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7.2. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 7.4. KULTURA IN UMETNOST 7.5. JAVNO OBVEŠČANJE

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFGH I J K LM N OP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov