O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 56
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1393)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pismo

Tomaž Pavčnik, 21.12.2017

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2017Prišlo je pismo iz daljnega urada, na Vrhovno sodišče, z računskega urada; z računskega urada, od vodje organa. Belo pismo, uraden pečat. Kakšno je dano v tem pismu povelje? Kakšno povelje, kakšni ukazi? Kaj li nam hoče, kaj li veleva? Pojdimo, pojdimo pisma brat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Predlogi

dr. Nataša Hribar, 21.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2017V minulem kotičku sem spregovorila o vezavi pridevnika dobrodošli z ustreznim sklonom. Tokrat pa se dotikam predlogov, tiste besedne vrste, ki prav tako odloča o tem, v katerem sklonu naj stoji predlogu sledeča beseda oz. besedna zveza.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Lexcrunch

Patricij Maček, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017Potrebujete predpise, dokumente ali informacije s področja bančništva in kapitalskih trgov v Evropski uniji (EU)? Najdete jih lahko prek spletne aplikacije lexcrunch. Ta nudi enostavno iskanje po evropskih predpisih o bančništvu in kapitalskih trgih, saj omogoča iskanje po dokumentih več spletnih strani, in sicer po naslednjih: Pravo EU http://www.eur-lex.europa.eu , Evropska centralna banka http://www.ecb.europa.eu , Evropski bančni organ http://www.eba.europa.eu , Evropski organ za vrednostne papirje in trge http://www.esma.europa.eu , Evropski organ za zavarovanje in poklicne pokojnine https://eiopa.europa.eu , Mednarodni denarni sklad http://www.imf.org , Nemška zvezna banka http://www.bundesbank.de in Zvezni finančni nadzorni organ http://www.bafin.de ; iskanje pa ne zajema literature in sodnih odločb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Sanjal sem razpravljanje med ljudmi - in pravniki

dr. Andraž Teršek, 21.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 49-50/2017Vtis je nespremenjen in se krepi: veliko ljudi rado govori in komentira, pripisuje in etiketira (predalčka), kritičarsko besediči, kriči in grozi. Veliko si jih želi tudi odločati in odrejati. Manj jih presoja. Manj jih bere in misli. Manj jih zmore in želi razpravljati. Manj jih uspe, zmore in želi poslušati. Manj jih pozorno in osredotočeno bere in analizira. Študira. Tako ni samo na javnih forumih, ki dopuščajo anonimnost. Tudi ne samo na "obrazni knjigi" (Facebooku), ki k temu nagovarja in zagotavlja ravno pravšnji psihološki občutek samonadzora posameznika nad razkrivanjem svoje identitete in vsebino izrazov, da zadeva deluje kot plaz vseh in vsega, kar se porodi v človeških možganih in s tipkanjem vstopi v virtualno psevdoresničnost. Postfaktičnost. Podejstvenost. Proces redko deluje kot nekaj dobrega in obče koristnega. Če že, v najboljši meri kot ventil, izpuh, o katerem je govoril in pisal že T. Erskine: pogledi, prepričanja in strasti ljudi so kot podtalni ogenj, ki slej ko prej izbruhne, če je potlačen pod površje z oblastnim prisiljevanjem ljudi k molku. A s tem - s to obliko ideologije in verujoče preslepitve glede svobode - se nikakor ne bi smeli zadovoljiti. Obstoječa družbena realnost je pravilnost predvidevanja potrdila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Ovadba in kazenski postopek

Patricij Maček, 21.12.2017

Kazenski postopek

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017"Državni tožilci - tisti, ki izvajate funkcijo pregona, ste brez kazenske ovadbe, brez nas, potencialnih ali dejanskih ovaditeljev, brez informacij, kaj se dogaja. In policija je v enaki vlogi. Nekako mora informacija o kaznivih dejanjih do vas priti," je o pomenu kazenske ovadbe povedal profesor in predstojnik katedre za kazensko pravo na PF Univerze v Ljubljani dr. Primož Gorkič na okrogli mizi Ovadba in kazenski postopek, ki je potekala v okviru 15. Dnevov evropskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Zmanjševanje zaostankov in skrajševanje časa reševanja pomembnejših zadev

Toni Tovornik, 21.12.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 49-50/2017Pretekli četrtek je predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič na konferenci za medije izpostavil nadaljevanje zmanjševanja deleža nerešenih zadev v slovenskem sodstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Se bodo "štempljali" tudi sodniki in poslanci?

Katarina Rajgelj, 21.12.2017

Delovna razmerja

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 49-50/2017Pred kratkim mi je pod roke prišla odločba Inšpektorata za delo iz leta 2016. V tej odločbi inšpektor ugotavlja, da sodišče kot delodajalec ni zadostilo predpisom, ki urejajo vodenje evidenc delovnega časa, saj ni evidentiralo vseh z zakonom predpisanih podatkov. Kakšen greh je storilo sodišče? Sodišče za sodnike ni vodilo dnevne evidence o izrabi delovnega časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Razpisi

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017Razpisi Ur. l. RS, št. 69/17 - Notarka Nevenka Tory; rok je 23. december. 1. Notarski pomočnik Ur. l. RS, št. 72/17 2. Vodja Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili - Ministrstvo za pravosodje; rok je 14. janu
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Razmislek o evropskem stebru socialnih pravic

dr. Valentina Franca, 21.12.2017

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 49-50/2017Evropski socialni vrh je 17. novembra 2017 v Göteborgu na Švedskem razglasil dokument o evropskem stebru socialnih pravic (ESSP; ang. European Pillar of Social Rights). Ob tem je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker povedal, da si je ob nastopu mandata kot eno izmed desetih prioritet, ki jih je predstavil tudi Evropskemu parlamentu, zastavil tudi oblikovanje temeljnih minimalnih socialnih pravic. Rezultat tega je dokument ESSP, ki naj bi bil kot načelni program podlaga za aktivnosti tako EU kakor tudi posameznih držav članic. Ob tem ni mogoče mimo dejstva, da so sistemi socialne varnosti in socialnega varstva v državah članicah zelo različni, kar je delno pogojeno tudi z gospodarskim razvojem in blaginjo posamezne države članice. Hkrati pa se celotna EU srečuje z znatnimi spremembami na trgu, ki močno vplivajo na položaj posameznikov na trgu dela in posledično na njihovo socialno varnost. Zato lahko ESSP razumemo kot enega od odzivov evropskih voditeljev na te spremembe oziroma kot njihov akcijski plan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

.com in kripto žvenket

Primož Cencelj, 21.12.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Cencelj, Pravna praksa, 49-50/2017Evforija in želja po bogastvu sta kot virus, ki se hitro širi. Težko je ostati povsem imun. Sam sem se s finančnimi trgi spoznal že v gimnaziji, ko sem bil priča prvemu poku balona, imenovanega ".com". V finančno panogo sem vstopil v zadnjih vzdihljajih nepremičninskega balona v Ameriki in balkanskega balona v Sloveniji. Marsikdo se spomni želje po kupovanju točk in delnic, usmerjenih na Balkan. A glede na svojo izkušnjo, odzive številnih jeznih in razočaranih vlagateljev ter njihovo zagrenjenost in obžalovanje, ko so se vrednosti drastično znižale, sporočam, da se situacija lahko kaj hitro spremeni. Vera v zlato tele je lahko včasih tako močna, da lahko marsikdo izgubi razsodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Evropa

Patricij Maček, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017 Torek, 12. 12. Glifosat. Evropska komisija (EK) je odgovorila na evropsko državljansko pobudo 'Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi' ter se zavezala, da bo leta 2018 predstavila zakonodajni predlog za še večjo preglednost in kakovo
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Od 12. do 18. decembra

Patricij Maček, 21.12.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017 Torek, 12. 12. Reševanje zaostankov. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je s svojima namestnikoma dr. Kornelijo Marzel in Tonetom Dolčičem ter sodelavci v prostorih Varuha človekovih pravic (Varuh) srečala z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Premoženjsko zavarovanje - ničnost poravnave - zmota - obseg škode - čezmerno prikrajšanje

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017V primerih, ko se zmota nanaša na okoliščine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo, zmote v smislu ničnosti po 1058. členu OZ ni mogoče uveljavljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Vlada RS

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 160. redni seji (13. december 2017): - predlog zakona o nepremičninskem posredovanju, - predlog zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, - predlog zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Evropska unija spodbuja zakonodajno sled

dr. Albin Igličar, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Uprava

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 49-50/2017Septembra 2017 je Evropski parlament sprejel Resolucijo o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah Evropske unije (v nadaljevanju Resolucija o preglednosti). Navedeni dokument posveča veliko pozornosti tudi zakonodajni sledi, v smislu seznama stikov, ki so jih imeli poslanci z zastopniki interesov oziroma lobisti. Ta seznam naj bi bil priložen vsakemu zakonodajnemu predlogu. S tem namenom je predlagan poseben obrazec, "ki ga bodo pri pripravi prostovoljne uporabe zakonodajne sledi uporabljali vsi poročevalci in pripravljavci mnenj ter v njem navedli, s katerimi zastopniki interesov in organizacijami so se posvetovali" (1. točka). S temi podatki bo obogaten t. i. "register za preglednost", ki naj bi vodil k večji transparentnosti pri delu organov Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017 14. december - predlog zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, - predlog zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, - predlog
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Mit in resnica o katalonskem vprašanju

Patricij Maček, 21.12.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017O mednarodnopravnih in ustavnopravnih vidikih katalonskega osamosvojitvenega procesa so se pogovarjali udeleženci okrogle mize z naslovom Mit in resnica o katalonskem vprašanju, ki je potekala 4. decembra 2017 na PF Univerze v Ljubljani. Okroglo mizo sta organizirala Študentska organizacija PF Univerze v Ljubljani in društvo PANDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Določitev najnižje višine odvetniške nagrade ni (vedno) v skladu s pravom Unije

Zoran Skubic, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Odvetništvo in notariat

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2017Vprašanje pravične odmene za profesionalne pravniške storitve že dolgo buri duhove tudi v Sloveniji. Spomnimo se samo peripetij v zvezi z uveljavitvijo novele Zakona o odvetništvu iz leta 2009, ki jo je po potrditvi v Državnem zboru pričakala zahteva za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Izvedbo samega referenduma je končno "ustavilo" šele Ustavno sodišče z najmanjšo možno večino - pet proti štiri. Tovrstni zapleti niso tuji niti drugim državam. Določitev pravične višine (zlasti) odvetniških nagrad namreč nikoli ne gre "iz mode", zlasti ko gre za rivalstvo med stanovsko zbornico in pristojnim ministrstvom. Tako se je Sodišče (EU) ukvarjalo s problematiko bolgarske področne ureditve, ki dogovor o nižji nagradi za odvetnika ali pravnega zastopnika celo sankcionira, in sicer ga opredeljuje kot disciplinsko kršitev. Je to res v skladu s (primarnim) pravom EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pravno varstvo neizbranega ponudnika po 26. novembru 2017

mag. Matjaž Kovač, 21.12.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 49-50/2017Leta 2011 je začel veljati Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), s katerim je bil v naš pravni red prenesen poglavitni del Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil. ZPVPJN je bil leta 2013 spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, s katerim se je povečala učinkovitost javnega naročanja na način, da se odpravita ugotavljanje in odprava nepravilnosti, ki glede na predmet naročanja in postopek izbire dobavitelja oziroma izvajalca niso bistvene ter zaradi katerih osebe, zainteresirane za dodelitev javnega naročila, niso oziroma ne bi mogle biti oškodovane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Delni kopernikanski obrat Sodišča EU glede razmerja med nacionalnim ustavnim redom in pravom EU

Anže Erbežnik, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 49-50/2017Sodišče EU je v zadevi M. A. S. in M. B. ("Taricco 2") revidiralo svoje stališče iz zadeve Taricco in drugi, C-105/14, z dne 8. septembra 2015 ter odprlo novo poglavje glede pojmovanja primarnosti prava EU v smislu bolj harmoničnega sobivanja z nacionalnimi ustavnimi redi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Tipka Človek

Miha Jesenko, 21.12.2017

Kultura in umetnost

Miha Jesenko, Pravna praksa, 49-50/2017Profesorja dr. Marka Pavlihe ni treba posebej predstavljati. Med drugim ga kot pravnega strokovnjaka in pisatelja opredeljuje tudi obsežen opus knjižnih del. V tem prispevku bom na kratko strnil misli ob zvoku spuščene zadnje platnice najnovejše knjige dr. Pavlihe izpod tipkovnice z ugriznjenim jabolkom. Knjigo 'Pritisni na tipko Človek' je letos (2017) izdalo podjetje IUS Software, GV Založba, v njej pa je na 321 straneh zbranih 34 na prvi pogled zelo različnih esejev, razdeljenih v pet poglavij oziroma tematskih sklopov, vendar pa nit, ki se plete skozi prispevke, z naraščanjem številk na dnu listov postaja vedno bolj čvrsta in homogena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Družinski zakonik - spremembe, ki začnejo veljati pred njegovo uporabo, in tiste, ki že veljajo

dr. Nana Weber, 21.12.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 49-50/2017Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 1976 (ZZZDR) je bil doslej le trikrat obsežneje noveliran, v letih 1989, 2001 (ZZZDR-B) in 2004 (ZZZDR-C). Družinski zakonik (DZ) je bil v Državnem zboru RS sicer sprejet 16. junija 2011, vendar pa na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki je potekal dne 25. marca 2012, ni dosegel zadostne podpore, zato ni stopil v veljavo. Dne 21. marca 2017 je Državni zbor RS sprejel nov DZ. Podlaga za pripravo DZ je bilo besedilo, sprejeto v Državnem zboru RS dne 16. junija 2011, pri čemer so bili v besedilo vneseni nekateri popravki in spremembe, vendar pa DZ ni uredil prej predvidenega področja skupnosti dveh partnerjev istega spola in prepovedi telesnega kaznovanja, ki bo predmet urejanja v drugem zakonu. DZ velja od 15. aprila 2017, uporabljal pa se bo od 15. aprila 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Izvorno oglaševanje med dobrimi poslovnimi običaji in zakonodajo: EU, ZDA in Slovenija

Peter Erjavec, 21.12.2017

TRGOVINA

Peter Erjavec, Pravna praksa, 49-50/2017Izvorno oglaševanje oziroma native advertising je dandanes ena najuspešnejših tržnih tehnik pri doseganju ciljnih skupin potrošnikov. Pojavlja se tako v tiskanih kot elektronskih medijih, računalniških aplikacijah ipd. Tehnika uspešno opušča standardne oglaševalske komponente (prepoznaven oglaševalski nagovor, avdiovizualna vpadljivost, pretiravanje) ter oglasne enote pojavnostno in vsebinsko približuje neoglaševalskemu okolju, v katerem se nahaja; ali drugače rečeno - kameleonsko posnema obliko in funkcijo svojega nosilca in se predstavlja kot njegova naravna vsebina. Pri tem obstaja visoka stopnja verjetnosti, da bo zaradi tovrstnega načina oglaševanja prišlo do izkrivljenega ekonomskega obnašanja na potrošniški strani, saj potrošniki ne bodo sposobni spregledati resnične (pristranske) narave ogledovanih oglasnih enot. Članek obravnava problematiko netransparentnega izvornega oglaševanja v okviru sistemov zatiranja nelojalne konkurence v EU in ZDA, analizira stanje in pomen dobrih poslovnih običajev v obeh sistemih, končno pa se naveže tudi na ureditev v slovenskem pravno-gospodarskem prostoru in ponudi nekaj smernic za njeno izboljšavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - zadržanje zastaranja zaradi nepremagljivih ovir

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017Zmotno je stališče, da v času od izbrisa družbe do začetka stečaja nad pozneje najdenim premoženjem (vselej) obstajajo nepremagljive ovire, ki zadržujejo tek zastaralnega roka. Upnik, ki ve za premoženje izbrisane osebe, mora namreč v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika (6. člen OZ) predlagati začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, da njegova terjatev ne bi zastarala
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pragmatična sankcija

mag. Urška Klakočar Zupančič, 21.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 49-50/2017Marija Terezija Valburga Amalija Kristina Habsburška (1717-1780) se je na prestol povzpela na podlagi cesarskega dekreta, imenovanega pragmatična sankcija. Postala in ostala je prva in edina habsburška vladarica, ki je v habsburških dednih deželah zapustila dediščino, vredno Monarha z veliko začetnico. 17. maja letos je minilo 300 let od rojstva velike Habsburžanke, ki je bila tudi začetnica nove habsburško-lotarinške dinastije. Ustanovila je novo obliko države in razvila nov slog vladanja ter nov odnos med vladarjem in ljudstvom. Ljudje so jo imeli radi, ker jim je bila blizu. Kot očarljiva vladarica je z veliko tenkočutnostjo uveljavila reforme, ki so ustvarile temelj moderne avstrijske države. Kljub temu da je spoštovala določene protokole in tradicije, je povzročila velik prelom na skoraj vseh področjih.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 56 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(42) 48(40) 47(35) 45-46(43)
44(33) 43(36) 41-42(40) 39-40(39)
38(33) 36-37(45) 35(30) 34(36)
33(33) 32(37) 30-31(38) 28-29(42)
27(33) 26(39) 24-25(39) 23(40)
22(31) 20-21(46) 19(35) 18(34)
16-17(44) 15(36) 14(35) 12-13(42)
11(36) 10(37) 9(37) 7-8(39)
6(37) 5(37) 3-4(44) 2(33)
1(37)

Leto objave

< Vsi
2017(1393)
> Januar(114) > Februar(113) > Marec(152) > April(115) > Maj(115) > Junij(110) > Julij(114) > Avgust(75) > September(144) > Oktober(112) > November(112) > December(117)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov