O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

.com in kripto žvenket

Primož Cencelj, 21.12.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Cencelj, Pravna praksa, 49-50/2017Evforija in želja po bogastvu sta kot virus, ki se hitro širi. Težko je ostati povsem imun. Sam sem se s finančnimi trgi spoznal že v gimnaziji, ko sem bil priča prvemu poku balona, imenovanega ".com". V finančno panogo sem vstopil v zadnjih vzdihljajih nepremičninskega balona v Ameriki in balkanskega balona v Sloveniji. Marsikdo se spomni želje po kupovanju točk in delnic, usmerjenih na Balkan. A glede na svojo izkušnjo, odzive številnih jeznih in razočaranih vlagateljev ter njihovo zagrenjenost in obžalovanje, ko so se vrednosti drastično znižale, sporočam, da se situacija lahko kaj hitro spremeni. Vera v zlato tele je lahko včasih tako močna, da lahko marsikdo izgubi razsodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Prihodnost je zdaj!

dr. Matija Žgur, 21.12.2017

Ostalo, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 49-50/2017"Siri, ali si robot?" Siri, inteligentna osebna pomočnica, integrirana v Applove mobilne naprave, filozofsko navdahnjenemu spraševalcu le redko poda neposredni "da ali ne" odgovor. Najpogosteje poudari, da o svojem eksistencialnem statusu raje ne bi razpravljala. Navkljub zavidljivi stopnji inteligentnosti in sposobnosti učenja deluje, da Siri na pomembna življenjska vprašanja ne najde pravih odgovorov. Vsaj za zdaj še ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Izvorno oglaševanje med dobrimi poslovnimi običaji in zakonodajo: EU, ZDA in Slovenija

Peter Erjavec, 21.12.2017

TRGOVINA

Peter Erjavec, Pravna praksa, 49-50/2017Izvorno oglaševanje oziroma native advertising je dandanes ena najuspešnejših tržnih tehnik pri doseganju ciljnih skupin potrošnikov. Pojavlja se tako v tiskanih kot elektronskih medijih, računalniških aplikacijah ipd. Tehnika uspešno opušča standardne oglaševalske komponente (prepoznaven oglaševalski nagovor, avdiovizualna vpadljivost, pretiravanje) ter oglasne enote pojavnostno in vsebinsko približuje neoglaševalskemu okolju, v katerem se nahaja; ali drugače rečeno - kameleonsko posnema obliko in funkcijo svojega nosilca in se predstavlja kot njegova naravna vsebina. Pri tem obstaja visoka stopnja verjetnosti, da bo zaradi tovrstnega načina oglaševanja prišlo do izkrivljenega ekonomskega obnašanja na potrošniški strani, saj potrošniki ne bodo sposobni spregledati resnične (pristranske) narave ogledovanih oglasnih enot. Članek obravnava problematiko netransparentnega izvornega oglaševanja v okviru sistemov zatiranja nelojalne konkurence v EU in ZDA, analizira stanje in pomen dobrih poslovnih običajev v obeh sistemih, končno pa se naveže tudi na ureditev v slovenskem pravno-gospodarskem prostoru in ponudi nekaj smernic za njeno izboljšavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Pravica do spoštovanja doma pri inšpekcijskih ukrepih

Avtor ni naveden, 14.12.2017

Gradbeništvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017Člena 152 in 156.a Zakona o graditvi objektov sta v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Orisi nekaterih rešitev osnutka Zakona o varstvu potrošnikov

Nenad Mrdaković, 7.12.2017

TRGOVINA

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 47/2017Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo (MGRT) je konec letošnjega avgusta pripravilo osnutek Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki uvaja vrsto novosti na danem področju. Sprejem novega zakona je vsekakor nujen, saj je obstoječi zakon v določenih ozirih že zastarel, tako z vidika potreb razvijajoče se prakse kot tudi z vidika normativne ureditve. Dosedanji potek sprejemanja novel ZVPot odraža dinamiko implementacije relevantnih direktiv EU s področja potrošniškega prava, v okviru katere so se besedila danih pravnih aktov EU velikokrat enostavno kar povzemala v celoti ter ob odsotnosti dodatnega razmisleka o njihovi smiselnosti in umestitvi v dano nacionalno pravno področje varstva potrošnikov. Osnutek ZVPot, ki kot tak sicer ne vsebuje obrazložitev k členom, čeprav bi slednje olajšale javno posvetovanje in podajanje predlogov k besedilu, prinaša nekatere bolj ali manj (ne)posrečene rešitve tako v prvem (Splošne določbe) kot v drugem delu (Poslovanje podjetij s potrošniki), katerih oris bo predstavljen v danem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij

Patricij Maček, 7.12.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2017Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), katerega namen je zagotoviti dostopnejša spletišča in mobilne aplikacije organov javnega sektorja v Sloveniji za uporabnike, zlasti za uporabnike invalide. Z ZDSMA se bo v slovenski pravni red implementirala evropska direktiva o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Varstvo potrošnikov pred zavajajočim oglaševanjem v veljavni pravni ureditvi

Denis Potočnik, 7.12.2017

TRGOVINA

Denis Potočnik, Pravna praksa, 47/2017Srečujemo se z veliko ponudbo blaga in storitev, s katerimi nas trgovci in ponudniki storitev vsakodnevno "zasipajo" bodisi s pomočjo oglasnih letakov bodisi prek spleta in drugih medijev. Konkurenca je na vseh področjih tako velika, da ponudnikom ne preostane drugega, kot da skušajo z oglaševanjem kupce "premamiti", da kupijo njihovo blago ali naročijo storitve namesto blaga ali storitev konkurenčnih podjetij. Pri tem pa se nemalokrat poslužujejo različnih pravno nedopustnih načinov oglaševanja, tudi zavajajočega oglaševanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Ali pravo EU res zahteva ničnost posojilnih pogodb s potrošniki glede posojil v CHF?

dr. Jorg Sladič, 9.11.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 43/2017V javnosti se pojavljajo stališča, da Sodišče EU odpira vrata ničnosti posojil, danim v CHF. Pravniki, ki zasledujejo tako stališče, pozabljajo, kakšna je struktura EU, saj je Sodišče EU v zadevi Andriciuc razlagalo Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Če pa preberemo direktivo, lahko ugotovimo, da ne vsebuje besedice ničnost. Direktiva na podlagi tretjega pododstavka 288. člena PDEU zavezuje države članice glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar nacionalnim organom prepušča izbiro oblike in metod.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

O švicarskih frankih, kreditih, interventnem zakonu in pravnem mnenju dr. B. M. Zupančiča in dr. C. Ribičiča

Jože Kristan, 26.10.2017

TRGOVINA

Jože Kristan, Pravna praksa, 41-42/2017Vročica problematike kreditnih pogodb z valutno klavzulo v švicarskih frankih (CHF) se stopnjuje. Vse več je mnenj, vse več pozivov k rešitvi položaja kreditojemalcev s posebnim interventnim zakonom. Pa tudi drugačnih mnenj, ki pa so vsa bolj na "sobni jakosti". Izdane so bile že nekatere posamične sodne odločbe, nekatere za kreditojemalce ugodne, druge ne. Ne želim deliti usode in morebitnih težav posameznih kreditojemalcev. Socialne ogroženosti njih samih ali celo družin. Vendar moramo to reševati po načelih pravne in socialne države. In ne kar "po dolgem in počez". Predvsem pa ne z zlorabo stroke, prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Sodišče EU dokončno na široko odprlo vrata ničnosti potrošnikih kreditnih pogodb

Rober Preininger, 26.10.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Rober Preininger, Pravna praksa, 41-42/2017V sodbi Sodišča EU z dne 20. septembra 2017 v zadevi Andriciuc in drugi, C-186/16, je ponovno zavzeto vsebinsko podobno in tudi dodatno razširjeno stališče glede uporabe člena 4(2) Direktive 93/13 ter zahteve po jasnosti in razumljivosti (transparentnosti) pogodbenega pogoja kot v drugih zadevah, ki so bile do sedaj že obravnavane pred Sodiščem EU. Vendar tokrat glede pogoja iz postopka o glavni stvari, ki je bil določen v kreditni pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen in na podlagi katerega je treba kredit vrniti v isti tuji valuti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Vprašanje ustavnosti 25. člena Zakona o zaščiti živali - Avtorjevo pojasnilo na razna vprašanja po objavi

dr. Andraž Teršek, 26.10.2017

Ustavno sodišče, Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 41-42/2017Po objavi ustavniške razprave - kot besedila pobude za ustavnosodno presojo - o legitimnih argumentih v podporo tezi, da bi lahko prepoved obrednega zakola živali brez omamljanja pomenila poseg v ustavne pravice in svoboščine slovenskih državljanov in državljank muslimanske vere, so pričakovano sledili legitimni javni komentarji na to temo. Nekaj časopisnih, nekaj forumskih, tri novinarska vprašanja, prejel pa sem tudi nekaj elektronskih sporočil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Objava licenčne številke veterinarja

Matej Vošner, 26.10.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Veterina (zdravstveno varstvo živali)

Matej Vošner, Pravna praksa, 41-42/2017Ali je dopustna objava licenčne številke veterinarskih licenc na javno dostopni spletni strani Veterinarske zbornice Slovenije (VZS)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vprašanje ustavnosti 25. člena Zakona o zaščiti živali

dr. Andraž Teršek, 5.10.2017

Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38/2017Slovenska muslimanska skupnost je bila kot pravni subjekt primarno ustanovljena z namenom ohranjanja islamskih vrednot med slovenskimi muslimani pa tudi zaradi interesnega povezovanja s svetovno islamsko družino oziroma z drugimi muslimani po svetu. Slovenski muslimani, ki so v Republiki Sloveniji verska manjšina, so se maja leta 2006 združili v okviru novoustanovljene neodvisne Slovenske muslimanske skupnosti s sedežem v Ljubljani. Skupnost je domača, torej nacionalna, muslimanska organizacija, ki predstavlja slovenske muslimane in je ustanovljena z namenom organiziranega uresničevanja človekovih in ustavnih pravic in svoboščin muslimanov v Republiki Sloveniji. Člani skupnosti so slovenski državljani muslimanske veroizpovedi. Skupnost je registrirana pri Uradu za verske skupnosti Vlade Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Prodajna ali podjemna pogodba: dileme glede (primerne) zaščite potrošnikov po pravu EU

Zoran Skubic, 27.9.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36-37/2017Življenje ni praznik. Tako nikakor ni odveč, če poznaš dobrega zdravnika, kompetentnega odvetnika, zanesljivega avtomehanika in končno še zaupanja vrednega - obrtnika. Ravno pri slednji kategoriji pa se v praksi žal pogosto zalomi, kar s(m)o na svoji koži prevečkrat občutili najmanj lastniki hiš v različnih gradbenih fazah ali pa stanovanj, ki terjajo nujno adaptacijo. Vprašanje, ki se je nedavno tega postavilo sodnikom Sodišča (EU), pa se je nanašalo prav na srčiko medsebojnega odnosa (tj. prehoda) med dvotirno zaščito potrošnikov, ki jo ti uživajo kot udeleženci obligacijskih razmerij po splošnih pravilih civilnega prava, hkrati pa tudi kot potrošniki stricto sensu po predpisih, ki jih je v bistvenem oblikovalo prav pravo EU. Šlo je namreč za zagato, v kolikšni meri pravila Direktive 1999/44 veljajo tudi za podjemne pogodbe, če obrtnik ni (z)mogel izpolniti prevzetega posla ali pa ga je izpolnil pomanjkljivo. Ali torej pri uveljavljanju podjemnikovih (izvajalčevih) napak za naročnika, ki je hkrati potrošnik po svoji (pravni) naravi, v bistvenem veljajo jamstva direktive ali pa je pri tem bolj vezan na kavtele nacionalnega obligacijskega prava?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Potrošniška pogodba - nepošteni pogodbeni pogoji - cena storitve

Avtor ni naveden, 21.9.2017

TRGOVINA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2017Pogodbeni pogoji morajo biti vnaprej določeni tako, da v nobenem primeru ne dopuščajo nepoštenih rezultatov do potrošnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Spet o odškodnini za zamujene ali odpovedane lete po pravu Unije: višina odškodnine je neodvisna od števila vmesnih prestopov

Zoran Skubic, 21.9.2017

Obligacije, Zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 35/2017Skupna pravila odškodninske odgovornosti letalskih prevoznikov za primere zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta ali velike, tj. tri- ali večurne, zamude so izredno dinamično področje prava EU, vsaj kar zadeva razvoj sodne prakse Sodišča (EU). Letimo pač (skoraj) vsi. Zato ne čudi, da skoraj ne mine leto, ko Sodišče ne bi izdalo več odmevnih sodb na tem področju. V enem zadnjih primerov se je tako ukvarjalo z vprašanjem, kako v luči uredbe o odškodnini za letalske potnike dejansko meriti razdaljo odpovedanega ali zamaknjenega leta, če gre za posredno letalsko povezavo med odhodnim in namembnim letališčem. Z drugimi besedami, ali v primeru prekomerne zamude ali odpovedi leta po uredbi kot prizadeti potnik dobim manj v primeru, če gre za neposreden let med ljubljanskim letališčem Jožeta Pučnika in amsterdamskim letališčem Schiphol, kot pa v primeru, če se vmes za par ur ustavim še na züriškem Klotnu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Kako pravilno izpeljati prevoz nevarnega blaga

mag. Matjaž Kovač, 21.9.2017

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 35/2017Prevoz nevarnega blaga je posebna oblika transporta, ki mora biti zaradi določenih lastnosti posebej normirana. V okviru mednarodnih organizacij so se na tem transportnem področju izoblikovala posebna skupna določila, ki urejajo varen in urejen transport nevarnih snovi. Posebej je v teh pravilih poudarjen okoljevarstveni vidik transporta nevarnih snovi. Glede na to so v konvencijah in nacionalni zakonodaji določene pravice in dolžnosti prevoznika pri prevozu nevarnih snovi tako v cestnem kot tudi v železniškem, pomorskem in letalskem prometu. Zakonske določbe lahko delimo na splošne določbe, ki urejajo osnovne elemente transporta nevarnih snovi, ki jih mora za varen transport upoštevati prevoznik, in posebne določbe, ki se nanašajo na specifične veje transporta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Izvorno ali potuhnjeno oglaševanje

mag. Sandi Kodrič, 31.8.2017

TRGOVINA

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 32/2017Nedavna prodaja slovenskega zagonskega podjetja Zemanta izraelskemu Outbrainu je v središče pozornosti postavila poslovni model, ki se je v zadnjih letih razmahnil do neslutenih razsežnosti. Gre za tako imenovano izvorno ali domorodno oglaševanje, kar je neroden slovenski prevod, ki se je v strokovni javnosti uveljavil za angleški pojem "native advertising".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Podlage za nastanek logističnega prava

mag. Matjaž Kovač, 31.8.2017

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2017Zaradi vse večje prepletenosti gospodarskih in ekonomskih tokov v mednarodni menjavi ter povezovanja gospodarskih subjektov med seboj v konkurenčnem boju ima urejanje logističnih sistemov osrednji pomen. Pojem logistike se lahko označuje kot dejavnost uravnavanja fizičnih tokov materialnih dobrin. S pojmom logistika je tesno povezana tudi globalizacija proizvodnje, ki zahteva kompleksno logistično podporo na strani samih proizvajalcev, saj slednji niso zmožni zagotavljati logistike oziroma bi jim to povzročalo prevelike stroške. Ker nastajajo novi tokovi in nov sistem, je treba poleg ekonomskih prvin analizirati tudi iz tega izhajajoče pravne prvine. Treba se je vprašati, ali nastaja nova pravna panoga logistično pravo oziroma kateri novi pravni instituti in pravna pravila se lahko identificirajo z novo pravno panogo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Urejanje pogodbenih odnosov v transportu z Incoterms 2010

mag. Matjaž Kovač, 31.8.2017

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2017Pravno-ekonomske odnose med prodajalcem in kupcem regulirajo Mednarodna pravila za razlago trgovinskih terminov (Incoterms). Pravila Incoterms je izdala Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu že leta 1936. Najnovejša sprememba Incotermsov je prilagojena tako uporabi modernih tehnoloških sredstev kot tudi zapletenim zahtevam strank sodobnega prometnega in logističnega sistema. Špediter kot strokovnjak za organizacijo izvoza, uvoza in tranzita blaga v mednarodnem transportu ima zelo veliko vlogo pri upoštevanju klavzul Incoterms. Špediter mora pri vsakem konkretnem transportu blaga opozoriti svojega nalogodajalca (izvoznika ali uvoznika) na uporabo najugodnejših klavzul Incoterms.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

O pritožbi zoper cestninsko nadzornico je bilo odločeno šele po posredovanju Varuha

Avtor ni naveden, 24.8.2017

Cestni promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2017Bolgarski državljanki z bivališčem na Danskem je DARS (prekrškovni organ) izdal plačilni nalog zaradi prekrška, nato pa je državljanka Varuha človekovih pravic (Varuh) seznanila, da o njeni pritožbi, ki jo je vložila zoper ravnanje cestninske nadzornice v postopku o prekršku, naj ne bi bilo odločeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Odgovornost investitorja in izvajalca del - izdelava varnostnega načrta po drugem odstavku 82. členu ZGO-1

Avtor ni naveden, 24.8.2017

Gradbeništvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2017Izvajalčeva opustitev ni posledica dejstva, da investitor ni izdelal varnostnega načrta, marveč je posledica dejstva, da je kršil svoje samostojno določene varnostne obveznosti. Kar je pomembno v konkretni zadevi, je tudi to, da je bil investitor (fizična oseba, laik) v pogodbenem razmerju zgolj z enim samim izvajalcem (strokovnjakom) ter za uresničevanje varnostnih standardov ni bila potrebna nobena koordinacija. Drugače bi bilo morda v primeru, ko bi šlo za kompleksno gradnjo (npr. gradnjo viaduktov, tunelov, avtocest itd.) ter prav zaradi kompleksnosti gradnje, v kateri je soudeleženo večje število izvajalcev, posamezen izvajalec samostojno, brez enotnega varnostnega načrta varnosti delavcev ne bi mogel zagotoviti ali pa bi mu bilo to v bistveni meri oteženo. Šele v takšnem položaju se izdelava varnostnega načrta kaže kot primerno in tudi nujno sredstvo za dosego namena varnostne norme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Skozi igro do pravnega znanja

Patricij Maček, 20.7.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2017Znano je, da je učenje skozi igro pomembno za otrokov razvoj in napredek. Otrok se tako uči in hkrati zabava. Podobno je verjetno razmišljala odvetnica Margaret Hagan v tretjem letniku študija prava na Stanford Law School v Združenih državah Amerike (ZDA). Kot študentka je namreč razvila mobilno aplikacijo Law Dojo, katere temeljni namen je bil narediti pravno izobraževanje privlačnejše in interaktivnejše.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

eyeWitness

Patricij Maček, 13.7.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 27/2017V današnji informacijski dobi, v kateri nas je večina že opremljena s pametnim telefonom, tabličnim računalnikom ali katerim drugim visokotehnološkim sredstvom komuniciranja, se je mogoče proti hudim kršitvam temeljnih človekovih pravic boriti tudi s posredovanjem posnetkov teh kršitev bodisi javnosti bodisi organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Problem nastane, ker je tehnologijo mogoče zlorabiti, in v kombinaciji s človeško naravo tako pozitivna kot negativna uporaba tehnologije hodita z roko v roki, kar vodi tudi do prirejanja pristnih in izdelave izmišljenih fotografij ter videoposnetkov. To pa pomeni, da je treba, če želimo, da so takšne fotografije in videoposnetki dovoljeni dokazi na sodiščih, ugotoviti njihovo avtentičnost. Slednje je včasih težko ali celo nemogoče. V izogib temu je bila izdelana mobilna aplikacija eyeWitness. Ta - preden programska oprema ustvari digitalni prstni odtis posnetka, ki onemogoča njegovo urejanje - zabeleži datum in lokacijo posnetka iz treh različnih virov. Organizacija eyeWitness posredovane fotografije, videoposnetke in zvočne posnetke prek aplikacije preveri ter skrbno hrani. Poleg tega so navedeni posnetki zavarovani pred vdori in pregledani s strani najboljših odvetnikov, ki ocenijo, ali so uporabljivi v sodnih postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja le za določene kategorije motornih vozil

mag. Mojca Curk, 13.7.2017

Cestni promet, Prekrški

mag. Mojca Curk, Pravna praksa, 27/2017V praksi se pojavljajo težave, kadar storilec v primeru vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja priloži zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po določbah Zakona o voznikih (ZVoz-1), iz katerega izhaja, da je storilec telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B, B1 in G, pri čemer pa je trajno ali začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornega vozila kategorije C. Menim, da so moja stališča v tem prispevku koristna za sodno prakso kot napotki za to, kako ravnati v takšnem primeru.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 48(1) 47(3) 43(1)
41-42(4) 38(1) 36-37(1) 35(3)
32(3) 30-31(2) 28-29(1) 27(4)
26(3) 22(2) 19(1) 11(1)
10(1) 7-8(2) 6(1) 5(1)
2(1)

Leto objave

< Vsi
2017(40)
> Januar(1) > Februar(4) > Marec(2) > Maj(1) > Junij(2) > Julij(8) > Avgust(5) > September(4) > Oktober(5) > November(1) > December(7)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.1. INDUSTRIJA 5.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 5.3. PROMET IN ZVEZE 5.6. TRGOVINA 5.7. ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Avtorji

AB C ĆČD ĐE FG HI J K LM NOP QRS ŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov