O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Možne alternative institutu odpovedi pravici do pritožbe v upravnem postopku

Karin Drole, 15.6.2017

Upravni postopek in upravne takse

Karin Drole, Pravna praksa, 23/2017Splošni upravni postopek do leta 2007 ni poznal instituta odpovedi pravici do pritožbe, saj mu je teorija strogo nasprotovala. Kljub temu je zakonodajalec z novelo E Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-E) institutu namenil mesto tudi v tem postopku. Z njim je želel pospešiti tek upravnih postopkov in strankam omogočiti hitrejše uresničevanje pridobljenih pravic. Vendar omenjeni institut ne dosega zastavljenih ciljev, zato bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi alternativnih ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Porokova obveznost v luči lex Agrokor

mag. Boštjan Rejc, 15.6.2017

Ostalo

mag. Boštjan Rejc, Pravna praksa, 23/2017Evropska unija naj bi s svojim pravnim redom zagotavljala pravno varnost. Namesto tajnih uradnih listov, samovolje in arbitrarnosti bivših vzhodnih režimov naj bi evropski pravni red tudi v države bivše Jugoslavije in tako imenovanega vzhodnega bloka vnesel pravno varnost, predvidljivost in (pravno) stabilnost. Namesto tega se zdi, da je Evropska unija dosegla točko, ko njen pravni red, vključno s pravnim redom držav članic, postaja pravni red izjem (ang. law of exceptions). Republika Slovenija je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice obsojena zaradi depozitov (prihrankov) v Ljubljanski banki, hkrati pa se slovenskim varčevalcem v imenu evropskega pravnega reda odvzamejo prihranki v obliki delnic bank, kar naj se, vsaj po pričakovanju nekaterih, v urejenih pravnih redih ne bi dogajalo. V Evropski uniji imamo schengen, vendar se kljub temu na slovenskih mejah izvaja mejni nadzor. Ciniki bi komentirali, da še Jugoslavija ni bila tako shizofrena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Odgovornost upravljavca bloga za anonimne komentarje

Lena Šutanovac, 15.6.2017

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 23/2017Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v marčevski sodbi Pihl proti Švedski ugotovilo, da upravljavec bloga (ali podobne spletne platforme) ni odškodninsko odgovoren za žaljive anonimne komentarje na svoji spletni strani. Sodba je posebej zanimiva, saj v nekaterih pogledih odstopa od ustaljene sodne prakse ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Od 6. do 12. junija

Patricij Maček, 15.6.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2017 Torek, 6. 6. Energetski koncept Slovenije. "Z današnjim dnem začenjamo razpravo o Energetskem konceptu Slovenije. Naše vodilo je, da na osnovi strokovnih podlag, predlogov in odzivov strokovnjakov pripravimo strnjen strateški dokument, ki bo podal glavne usmeritv
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 15.6.2017

MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2017 15. junij 1215 - Magna Charta Libertatum Angleško plemstvo in duhovščina sta od kralja Ivana Brez dežele izsilila s pečatom potrjeno Veliko listino svoboščin, najpomembnejši staroangleški temeljni zakonik. Zakon je bil povzetek starega fevdalnega prava in je vsebova
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Zgolj tehnološka platforma, ne taksi ...

dr. Janja Hojnik, 15.6.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 23/2017Uber ni zanimiv le za navdušence nad različnimi poslovnimi modeli, ki jih prinaša digitalizacija, ampak tudi za vse tiste, ki jih zanimajo primerjalnopravne analize. Kot eden najbolj znanih primerov storitev sodelovalnega gospodarstva Uber ponuja platformo, ki omogoča povezovanje med ljudmi, ki ponujajo prevoze, in tistimi, ki iščejo prevoz na določeno destinacijo. V številnih zadevah po celotnem svetu je Uber zastopal enotno stališče o svojem pravnem statusu: nismo taksi podjetje, ampak tehnološko podjetje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Primož Rataj, 15.6.2017

Delovna razmerja

Primož Rataj, Pravna praksa, 23/2017Ugledna založba Uradni list RS je v letu 2017 izdala knjigo oziroma priročnik z naslovom Odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere avtorja sta odvetnik Miha Šercer in vodja pravno-kadrovske službe v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije mag. Nina Scortegagna Kavčnik. Oba avtorja se v svojem poklicu srečujeta in ukvarjata z delovnimi razmerji ter sta se v navedenem delu lotila ene izmed osrednjih tem delovnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve

mag. Sanja Vujanović, 15.6.2017

Obligacije

mag. Sanja Vujanović, Pravna praksa, 23/2017Dolžnikova zamuda je posebna vrsta kršitve obveznosti, ko dolžnik ne izpolni obveznosti ob zapadlosti, pri tem pa ta obveznost še vedno obstaja in jo je še vedno mogoče izpolniti, nastopijo pa tudi druge, z zakonom določene pravne posledice. Obligacijski zakonik (OZ) dolžnikovo zamudo in njene pravne posledice ureja nepregledno in na različnih mestih splošnega dela. Pravne posledice zamude ureja med posebnostmi denarnih obveznosti (zamudne obresti), pri pravici do povračila škode (odškodnina, prehod rizika), določbe o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve pa so uvrščene med posebnosti dvostranskih (vzajemnih) pogodb. Ena od pravnih posledic dolžnikove zamude je tako tudi prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Komisija za preprečevanje korupcije - danes

Boris Štefanec, 15.6.2017

Uprava

Boris Štefanec, Pravna praksa, 23/2017Komisija za preprečevanje korupcije je 29. maja letos predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu predala Letno poročilo in Oceno stanja na področju boja zoper korupcijo v Sloveniji za leto 2016, nato pa je oba dokumenta predala še predsedniku RS Borutu Pahorju. Majhna, a pomembna značilnost, ki označuje zadnje, tretje letno poročilo sedanjega senata komisije, je sprememba dosedanjega negativnega trenda glede števila prejetih prijav, prejeli smo jih 77 več kot leto prej. Če je do sedaj veljalo, da je zmanjševanje števila prijav pomenilo med drugim tudi zmanjševanje zaupanja javnosti v komisijo in njeno delo, sedanji pozitivni trend pomeni povečanje tega zaupanja. V strukturi rešenih zadev, rešili smo jih nekaj manj kot 1.100, sta jasno vidna dva poudarka. Skupno število rešenih zadev je opazno manjše kot lansko leto, ko smo jih rešili nekaj čez 1.500, ker je bil večji poudarek dan sistemskim problemom, ki so na področju boja zoper korupcijo zaznani v naši družbi - javna naročila v zdravstvu, nezakoniti vplivi na področju kadrovanja in na procese odločanja organov v družbah s kapitalsko naložbo države, problematika prijavljanja premoženjskega stanja in dolžnega izogibanja nasprotju interesov kot dve bistveni področji omejevanja korupcije na lokalnih nivojih, analiziranje načrtov integritete kot pomembnega orodja javnega sektorja za obvladovanje in preprečevanje korupcijskih tveganj, stalna analiza akcijskih načrtov v luči izvajanja Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, mednarodno sodelovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Še o sodbi v zadevi Vaskrsić

Državno pravobranilstvo, 15.6.2017

Človekove pravice

Državno pravobranilstvo, Pravna praksa, 23/2017V Pravni praksi je bil objavljen prispevek, v katerem je predstavljena sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji. Prispevek vsebuje nedoslednosti in navedbe, za katere v besedilu sodbe ni prav nobene podlage. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je v postopku pred ESČP zastopalo Republiko Slovenijo, zato meni, da je zaradi zagotovitve boljše strokovne razprave o zadevi Vaskrsić treba opozoriti na ključne napake v navedenem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Čezmejna objava osebnih podatkov telefonskih naročnikov po pravu EU

Zoran Skubic, 15.6.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2017Z množičnim pojavom cenovno dostopnih mobilnikov je telefonska mobilnost postala del vsakdana. Težko si je predstavljati, da bi že en sam dan preživeli brez te neposredne povezave v širši svet. Vseeno pa tovrstna mobilnost ni brez cene, saj se dostikrat po nepotrebnem zajeda v naš prosti čas, zasebnost in prepogosto tudi v naše osebne podatke. Direktiva o univerzalnih storitvah za države članice med drugim določa obveznost zagotoviti, da imajo naročniki javno dostopnih telefonskih storitev pravico do vpisa v javno dostopen (telefonski) imenik in da so njihove informacije na voljo ponudnikom tovrstnih imeniških storitev ali imenikov. Vprašanje, pred kratkim postavljeno Sodišču EU, pa je bilo, ali ima do tovrstnih podatkov prost (tj. nediskriminatoren) dostop tudi ponudnik imeniških storitev iz druge države članice. In če ga ima, kaj lahko stori naročnik proti objavi svojih naročniških podatkov v tujini, če je že privolil v njihovo objavo v "domačih" imenikih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Legal Dictionary - Law Definitions and Thesaurus

Lora Briški, 15.6.2017

Ostalo

Lora Briški, Pravna praksa, 23/2017Legal Dictionary - Law Definitions and Thesaurus je enostavna aplikacija, ki uporabnika vpelje v svet angleške pravne terminologije. Vključuje več kot 58.000 opredelitev pravnih izrazov in prek 42.000 zvočnih posnetkov njihovih izgovarjav. Besedišče črpa z različnih pravnih področij, tako pogodbenega, delovnega in odškodninskega prava kot tudi davčnega, gospodarskega, družinskega in kazenskega prava. Poleg pravnih terminov in njihovih opredelitev vsebuje tudi pomembnejše primere iz sodne prakse sodišč v Združenih državah Amerike, pri katerih sta predstavljena tako dejansko stanje kot odločitev sodišča, pri tem pa so posebej izpostavljena pomembnejša pravna vprašanja in morebitne posledice odločitve za nadaljnji pravni razvoj. Aplikacija nadalje priporoči tudi literaturo, ki lahko bralcu o predstavljenem primeru ponudi dodatne informacije. Uporabnik lahko opredelitve pojmov v aplikaciji, do katerih želi imeti hiter dostop, označi s kazalom in tako enostavno vnovič dostopa do shranjenih opredelitev in sodnih primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Šolstvo in izobraževanje brez ljubezni in srčnosti pomenita temo in hlad

dr. Andraž Teršek, 15.6.2017

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 23/2017Profesor dr. Umberto Galimberti je pomemben, po svoji znanstveni odličnosti in umni suverenosti pa svetovno prepoznan, spoštovan in cenjen italijanski filozof. Je upokojen, deloval pa je kot univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije v Monzi in Benetkah. Je član Mednarodnega združenja analitičnih psihologov. Njegov opus strokovnih in znanstvenih publikacij je impozanten. Za svoje delo je prejel številne znanstvene nagrade. V slovenski jezik so prevedena tri profesorjeva odmevna in odlična monografska dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Lani manj novih zadev na pravobranilstvu

Toni Tovornik, 15.6.2017

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 23/2017Državno pravobranilstvo v Poročilu o delu za leto 2016 navaja, da je lani prejelo 39.063 zadev, kar je 4,7 odstotka manj kot leta 2015, ko je prejelo 40.986 zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Dopust javnega uslužbenca v javnem zavodu

dr. Nana Weber, 15.6.2017

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 23/2017Zakon o javnih uslužbencih v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, javni sektor pa sestavljajo tudi javni zavodi. V 3. členu določa, da veljajo za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivna pogodba, če ta ali drug posebni zakon ne določa drugače. V prehodni določbi, tj. 1. točki prvega odstavka 203. člena, pa določa, da prenehajo veljati posamezne določbe (razen izvzetih) Zakona o delavcih v državnih organih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Sero sapiunt

Janez Kranjc, 15.6.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 23/2017Rek, ki bi se slovensko glasil Pozno dojamejo, navaja Cicero v enem svojih pisem prijateljem (Ad fam. VII, 16). V njem piše znamenitemu pravniku Gaju Trebaciju Testi v Galijo. Med drugim pravi, da se je Trebacij za razliko od Trojancev, ki so pozno dojeli ukano s trojanskim konjem, v novem okolju hitro znašel. Omenja tudi, da je Balbus Trebaciju napovedoval bogastvo. Ob tem ni jasno, ali je mislil denarno bogastvo ali bogastvo v smislu stoiškega reka, da so bogati vsi, ki lahko uživajo nebo in zemljo (omnes esse divites, qui caelo et terra frui possint).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

K spreminjanju stvarnega prava I

dr. Andrej Berden, 15.6.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 23/2017Ni povsem jasno, ali je spreminjanje stvarnopravne zakonodaje del projekta ministra Klemenčiča spreminjanja zakonodaje kar počez ali je to projekt treh izmed nedvomno najuglednejših stvarnopravnih teoretikov in profesorjev stvarnega prava: dr. Mihe Juharta, dr. Renata Vrenčurja in dr. Nine Plavšak. Vsekakor so ti trije februarja 2016 na Ministrstvo za pravosodje naslovili Strokovno pobudo za dopolnitev ureditve nekaterih institutov stvarnega prava v SPZ in drugih zakonih (v nadaljevanju Pobuda) z utemeljitvijo, da "se pravila Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) uporabljajo od 1. januarja 2003, torej že več kot 13 let, ter da ureditev nekaterih institutov v SPZ in nekaterih drugih zakonih ne ustreza več v celoti potrebam sodobnega življenja, ureditev nekaterih pravil pa povzroča nejasnosti". Kot rezultat te ugotovitve so bile predlagane spremembe SPZ, ki radikalno spreminjajo ne le SPZ, temveč dosedanje pojmovanje stvarnega prava in vloge SPZ v njem. Imenovana je bila delovna skupina iz vrst uglednih strokovnjakov, vendar pa omenjena pobuda ni naletela na ugoden sprejem. Nasprotno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

K spreminjanju stvarnega prava II

dr. Andrej Berden, 15.6.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 23/2017Analiza Pobude (glej K spreminjanju stvarnega prava I) in razmišljanje o resničnih vzrokih za Pobudo nas pripeljeta do zaključka, da ima marsikatera predlagana sprememba svoj izvor in vzrok v novem in po mojem mnenju nesprejemljivem sistemu zemljiške knjige ter v razmerju zemljiške knjige in zemljiškega katastra. Oba zakona, ki urejata to področje, tako Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) kot Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), določata, da sta zemljiški kataster in kataster stavb temeljni evidenci podatkov o zemljiščih in stavbah. Pokazalo pa se je, da kataster kot tovrstna evidenca ne more zadovoljiti vseh zahtev pravnega sistema, prav tako pa se je pokazalo tudi, da ni jasno, kaj s povsem osiromašeno zemljiško knjigo - razen vpisovanja vsakokratnega lastnika in izvedenih stvarnopravnih pravic ter nekaterih obligacijskih pravic in zaznamb - sploh početi. Iz nosilca razpolagalnega pravnega posla kot enega od nujno potrebnih elementov pridobitve, spreminjanja in prenehanja stvarnopravnih pravic na nepremičninah, ki bi moral imeti jasno določen predmet kot bistveno sestavino vsakega pravnega posla, je hočeš nočeš postala čisti digitalno-tehnično-zapisovalni instrumentarij, katerega vlogo bi z nekaj modifikacijami zlahka prevzel kataster, in pravniki in pravo ne bi bili več tisti, ki bi urejali nepremičninska pravna razmerja, temveč bi bili to v celoti geodeti in kataster. Stališča o tem, da ZZK ni zgolj izvedbeni in procesnopravni zakon, temveč tudi materialnopravni zakon, ki lahko določa "nove stvarne pravice", so nesistemska, medtem ko podrejenost ZZK ZEN očitno nikogar ne moti. Če je namreč kataster temeljna evidenca, kakšna evidenca je potem zemljiška knjiga? Že sama opredelitev zemljiške knjige kot javne evidence o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je v nasprotju z omenjeno definicijo katastra kot temeljne evidence. Sistem, ki je povsem skladno deloval in na katerem temelji Stvarnopra
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Enostavna ekonomika Magne

dr. Jože Mencinger, 15.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 23/2017Magna in dogajanje okrog nje v veliki meri simbolizirata ravnanje slovenskih oblasti in njihov odnos do sveta, prebivalstva in zemlje. Oblasti skrbi predvsem, kaj bodo o nas mislili tuji investitorji, manj važno, razen pred volitvami, je, kaj mislijo državljani, skrb za zemljo pa je povsem odveč. A lotimo se stvari brez predsodkov in brez vere, da so tuje naložbe mana z neba, z enostavno ekonomiko. Nesporno je, da bo Magna dvignila slovenski bruto domači produkt, saj vanj šteje vse, kar je narejeno ali pobarvano na ozemlju Slovenije, ne glede na to, kdo to naredi. Manj gotovo je, da bo Magna povečala bruto nacionalni produkt, pri katerem je važno, kaj naredijo in dobijo slovenski državljani, doma ali v tujini, kot delavci ali kot lastniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Vsebina PP št.23/2017

Avtor ni naveden, 15.6.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/20173 UVODNIK Boris Štefanec Komisija za preprečevanje korupcije - danes 6 GOSPODARSKO PRAVO mag. Boštjan Rejc Porokova obveznost v luči lex Agrokor 7-10 OBLIGACIJSKO PRAVO mag. Sanja Vujanović Prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve 10
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Razpisi

Avtor ni naveden, 15.6.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2017 Ur. l. RS, št. 27/17 1. Višji sodnik na Upravnem sodišču RS, s predvideno razporeditvijo na oddelek za javne finance - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 17. junij. UL C 164 A 2. Pravnik (ECA/2017/7) - Evropsko računsko sodišče; rok j
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Svoboda izražanja slovenskega sodnika

dr. Jorg Sladič, 15.6.2017

Sodišča

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 23/2017Visokošolski kolegi so mi pred kratkim v vpogled predložili nekaj listin o dogodkih na Vrhovnem sodišču glede svobode govora vrhovnih sodnikov. Ti nedavni dogodki na Vrhovnem sodišču glede razprave o omejitvi pravice sodnika do izražanja odpirajo več vprašanj, ki se v drugih delih pravosodja razumejo kot problematika krepitve zaupanja v sodstvo. Kakor je ugotovila Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta, je zaupanje javnosti temelj legitimnosti sodstva. Verjetno ne bo kakšna novost, niti kakšna herezija, če napišem, da zaupanje v sodstvo v Sloveniji ni na taki ravni kot v državah razvite Evrope, razlog za to je še danes očiten primanjkljaj iz preteklosti. Kljub četrt stoletja nove ustave sodstvo do danes ni bilo sposobno pridobiti ugleda, ki ga ima v zahodnoevropskih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Kategorija živosti v slovenskem jeziku

dr. Nataša Hribar, 15.6.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2017V tokratnem kotičku bom spregovorila o posebni oblikoslovni kategoriji, ki jo imenujemo živost. Gre za kategorijo, ki zadeva samostalnike moškega spola v ednini, kadar ti označujejo nekaj, kar je živo (oseba ali žival, npr. imam brata, konja) ali kar je bilo živo (npr. jem piščanca). Pri teh samostalnikih je tožilnik ednine enak rodilniku, medtem ko je pri t. i. neživih samostalnikih ta enak imenovalniku (to je avto, imam avto).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 15.6.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o športu (ZŠpo-1) (Ur. l. RS, št. 29/17) - veljati začne 24. junija. 2. Zakon o dopolnitvi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI-A) (Ur. l. RS, št. 29/17) - veljati začne 24. junij
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Nadomestilo plače za praznik

Avtor ni naveden, 15.6.2017

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2017Če je razporeditev delovnega časa sistemsko jasna in ima vnaprej razviden način razporeditve, se da tudi vnaprej določiti dneve, na katere delavec običajno dela. To je ves čas trdil revident, tožena stranka pa se je branila z argumentom "fleksibilnosti" glede na sprotne delovne potrebe v času dela prostih dni. Ta argument zaradi tavtologije po presoji revizijskega sodišča ne zdrži, saj tudi pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa na dela proste dneve dela ni in zato enako ni potrebe po delu delavcev pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 23

Leto objave

< Vsi
2017(40)
> Junij(40)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG H IJK LM NOPQR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov