O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Načelo ne bis in idem pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja

mag. Andreja Sedej Grčar, 12.1.2017

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 1/2017Kazenski sodnik pri sojenju večkrat naleti na storilca, ki je serijsko izvršil več kaznivih dejanj, za katera se mu hkrati sodi in izreče ena kazenska sankcija. Še preden je bil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v Kazenskem zakoniku (KZ-1) zakonsko urejen, je institut izoblikovala in uporabljala sodna praksa, ki mu je bila zelo naklonjena. Uporaba instituta pa je bila preširoka, predvsem pa neenotna. Sodišča so dejansko prevzemala vlogo zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Industrializacija

Primož Cencelj, 12.1.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Primož Cencelj, Pravna praksa, 1/2017Po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike novembra 2016 je trg preplavil optimizem. Številne ankete (PMI, ISM idr.) o gospodarski dejavnosti kažejo na močno izboljšanje gospodarske aktivnosti. Temu sledijo tudi investitorji na kapitalskih trgih, ki povečujejo bolj tvegane naložbe. Direktorji podjetij in investitorji nekako vgrajujejo pričakovanja o znižanju davčne stopnje in fiskalne stimulacije v ZDA v poslovno odločanje. Zagon ameriške mašine pa ima seveda vpliv tudi na preostale regije in trge.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Samoprijava

Avtor ni naveden, 12.1.2017

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2017Z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2) je urejen institut samoprijave, ki naj zavezance za davek spodbudi, da bi morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka in davčnih napovedih sporočili davčnemu organu. Zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolniti svojo realno davčno obveznost, kar pomeni, da bo ta povečana za obresti s triodstotno letno obrestno mero.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Ob stoletnici smrti Franca Jožefa I.

dr. Marko Brus, 12.1.2017

Pravoznanstvo

dr. Marko Brus, Pravna praksa, 1/2017Leta 2016 je minilo okroglih sto let, odkar je umrl Franc Jožef I., habsburški cesar. Slovenski mediji o tem niso prav veliko poročali, vtis je bil, kot da pri tej obletnici ne gre za prav nič pomembnega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Evropa

Patricij Maček, 12.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 1/2017 Sreda, 21. 12. Zakonodaja proti terorizmu. Evropska komisija je predlagala novo direktivo o inkriminaciji pranja denarja, da bi zagotovila pregon in aretacijo storilcev kaznivih dejanj in teroristov. Ukrep uvaja minimalna pravila za opredelitev kaznivih dejanj in sankci
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Zneski pavšalnih prispevkov za leto 2017

Avtor ni naveden, 12.1.2017

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2017Obveznost plačevanja pavšalnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje je določena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zneski so določeni v odstotku od povprečne plače za oktober preteklega koledarskega leta. Upoštevajoč podatek Statističnega urada RS (povprečna bruto plača za oktober 2016 znaša 1.567,99 evra = PP) so v spodnji tabeli navedeni zneski prispevkov za zdravstveno zavarovanje v letu 2017:
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Od 20. decembra do 9. januarja

Patricij Maček, 12.1.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 1/2017 Torek, 20. 12. Testna aplikacija. V okviru dvoletnega projekta mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije z Republiko Srbijo, katerega nosilka na srbski strani je Agencija za boj proti korupciji, je bila uspešno izdelana testna aplikacija za spremljanje fin
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Kritično ovrednotenje novega predloga skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe

mag. Dominik Kuzma, 12.1.2017

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 1/2017Sheme izogibanja davčnim obveznostim in finančna planiranja velikih multinacionalk so nedavno vzbudile veliko zanimanja strokovne in splošne javnosti. Zaradi močnega javnega nasprotovanja finančno-davčnim shemam, v okviru katerih velike multinacionalke od ustvarjenih milijardnih dobičkov praktično niso plačevale davka od dobička pravnih oseb v evropskih državah, se je izrazito okrepil mednarodni politični konsenz glede postopanja zoper take sheme. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je s projektom BEPS prepričljivo začrtala razvoj mednarodnega davčnega prava v smeri intenzivnega boja zoper agresivno davčno planiranje velikih multinacionalk. OECD-okviru BEPS odločno sledi tudi EU, ki je v začetku leta 2016 sprejela sveženj predlogov za preprečevanje izogibanja davčnim obveznostim. Sveženj vsebuje predloge za sprejem direktive proti izogibanju davkom, spremembe direktive o upravnem sodelovanju, sporočilo o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje in predloge sprememb bilateralnih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Predlog upnika za začetek stečajnega postopka kot dejanje, ki povzroči pretrganje zastaranja terjatve

Matic Nedog, 12.1.2017

Obligacije

Matic Nedog, Pravna praksa, 1/2017Stečajni postopek se pogosto označuje kot "generalna izvršba" nad premoženjem stečajnega dolžnika. Gre za akademsko poenostavitev, iz katere izhaja pedagoška primerjava s klasičnim izvršilnim postopkom kot "individualno" oziroma "specialno" izvršbo. Lahko je uporabna za študij, ne odraža pa dovolj natančno bistva konkretne pravne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Republika Slovenija in ratifikacija Konvencije o delu v pomorstvu

Suzana Kamenšak, 12.1.2017

Promet in zveze - pomorski in rečni promet

Suzana Kamenšak, Pravna praksa, 1/2017Najpomembnejša mednarodna konvencija s področja pomorskega delovnega prava, ki jo je sprejela Mednarodna organizacija dela (v nadaljevanju MOD), je Konvencija o delu v pomorstvu (v nadaljevanju MLC). Zakaj jo je bilo treba sprejeti in kakšne so njene prednosti? Republika Slovenija jo je na začetku leta 2016 tudi ratificirala in prenesla v nacionalno zakonodajo. Kaj ratifikacija pomeni za našo državo, kakšne so njene pravne posledice, ali so sedaj slovenski pomorščaki bolj varovani kot v preteklosti in koliko koristi ima sploh ratifikacija MLC v praksi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 12.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 1/2017 Sodbe Sodišča 21. december Vstavi izbrisano tabelo Vir: http://curia.europa.eu in http://eur-lex.europa.eu
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Institucionalna zasnova Evrazijske unije

Iris Štelcar, 12.1.2017

Gospodarski razvoj

Iris Štelcar, Pravna praksa, 1/2017V ustanavljanju mednarodnih organizacij oziroma včlanjevanju v njih države vidijo odlično priložnost za izboljšanje nacionalnega gospodarstva in utrjevanje vezi z državami članicami, po drugi strani pa lahko na ta način računajo na pomoč držav v različnih situacijah, kot denimo na finančno podporo v morebitni krizi. Slovencem je najbolj znana mednarodna organizacija Evropska unija (EU), medtem ko nam je Evrazijska unija (EAU), ki deluje od leta 2015, nekoliko manj znana ali celo neznana. Slednje lahko trdimo na podlagi stanja raziskav na tem področju, saj trenutno ne obstajajo slovenske strokovne monografije in objave, ki bi obravnavale to relativno mlado organizacijo petih držav. Kljub tem dejstvom pa ne smemo zanemariti pomembnosti EAU (tako za EU kot tudi za Slovenijo), ki si kot nova integracija prizadeva k obnovi vpliva, kakršnega je imela nekdanja Sovjetska zveza.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Položaj izbrisane pravne osebe v kazenskem postopku

mag. Ivan Pridigar, 12.1.2017

Kazenski postopek

mag. Ivan Pridigar, Pravna praksa, 1/2017Institut izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra brez likvidacije je v civilnem in gospodarskem pravu odprl več vprašanj, na katera so (različne) odgovore podajali tako zakonodajalec kot teorija in tudi praksa. Izpostavljena vprašanja ter posledice in problematika izbrisa pravnih oseb imajo svoje vplive tudi na kazensko pravo. V članku bom poskušal odgovoriti na nekatera od teh vprašanj, in sicer: o vplivu izbrisa pravne osebe na kazenski postopek, ki teče zoper to pravno osebo; o vplivu izbrisa oškodovane pravne osebe ter o kasneje najdenem premoženju izbrisane pravne osebe kot predmetu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Razpisi

Avtor ni naveden, 12.1.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2017 Ur. L. RS, št. 88/16 1. Direktor - Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani; rok je 16. januar 2017. Ur. L. RS, št. 1/17 2. Direktor - Zdravstveni dom Idrija; rok je 16. januar 2017. 3. Direktor - Javno komunalno podjetje Drav
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Ocenjevanje skladnosti medicinskih pripomočkov

Neža Kompare, 12.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 1/2017Sterilne kirurške obveze so medicinski pripomočki, ki sodijo v razred I in morajo nositi oznako CE. S to oznako proizvajalci medicinskih pripomočkov izjavljajo, da je medicinski pripomoček skladen z nacionalnimi zakonodajnimi zahtevami in predpisi Evropske unije, ki urejajo medicinske pripomočke. V konkretnem primeru je Sodišče EU odločalo, ali mora vzporedni uvoznik takšnega medicinskega pripomočka, ki nosi oznako CE in za katerega je bil opravljen postopek ocenjevanja skladnosti, izvesti ponovno oceno, da se potrdi skladnost informacij, na podlagi katerih je mogoča njegova identifikacija in ki jih na nalepko tega pripomočka doda za njegovo dajanje na trg v državi članici uvoznici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Poskusno delo

mag. Suzana Pisnik, 12.1.2017

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 1/2017Izbira zaposlenega je zahtevna in pomembna poslovna odločitev vsakega delodajalca. Poskusna doba je namenjena preverjanju primernosti novega bodočega zaposlenega za delo, ki ga bo ta opravljal na delovnem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Pravni napovednik

Patricij Maček, 12.1.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 1/2017Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Dvoreznost modifikacije obtožbe s strani sodišča

Ana Hederih, 12.1.2017

Pravoznanstvo

Ana Hederih, Pravna praksa, 1/2017"Če tožilec med dokaznim postopkom spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje, sme ustno spremeniti obtožnico, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obtožnico. Spremenjena obtožnica se sme nanašati le na dejanje, ki je že predmet obtožbe."
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 12.1.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2017 20. december - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja; - predlog družinskega zakonika. 22. december - zahteva Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Obročno plačilo pri razpolaganju s premoženjem v lasti države in občin

Nejc Zemljak, 12.1.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 1/2017Pri prodaji stvarnega premoženja v lasti države oziroma občin se lahko skladno s tretjim odstavkom 80. člena Zakona o javnih financah (ZJF) in z drugim odstavkom 29. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju Uredba) kupnina plača v več obrokih. To predstavlja izjemo od splošnega pravila, da rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od tridesetih dni od sklenitve pogodbe oziroma izdaje računa. Toda ali ima ta določba sploh možnost popolnoma zaživeti v praksi, ali je ureditev primerna ali pa bi moralo biti obročno plačilo urejeno drugače? Odprtih vprašanj je kar nekaj, odgovore nanje pa bom poskušal poiskati v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Zadrževanje in pobot izplačila plače

mag. Suzana Pisnik, 12.1.2017

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 1/2017Delovno razmerje je po 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljeno kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in nadzoru delodajalca. Razmerje med delavcem in delodajalcem se uredi s pogodbo o zaposlitvi. Ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi, ki jih določa 31. člen ZDR-1, je tudi določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Plača je tako pravica delavca in obveznost delodajalca, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Določitev plače je namreč bistven in nujen element pogodbe o zaposlitvi v skladu z osmo alinejo prvega odstavka 31. člena ZDR-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Vsebina PP št.1/2017

Avtor ni naveden, 12.1.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/20173 UVODNIK dr. Marko Brus Ob stoletnici smrti Franca Jožefa I. 6-7 STVARNO PRAVO Nejc Zemljak Obročno plačilo pri razpolaganju s premoženjem v lasti države in občin 7-10 DAVČNO PRAVO mag. Dominik Kuzma Kritično ovrednotenje novega predloga s
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Zdravstveni pregledi delavcev

mag. Nataša Belopavlovič, 12.1.2017

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 1/2017Zanima nas, kje so določene pravne podlage za predhodne, preventivne oziroma obdobne zdravstvene preglede delavcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Lahki izzivi so zaključeni, ostanejo samo še težki

Blaž Kovač, 12.1.2017

Varstvo človekovih pravic

Blaž Kovač, Pravna praksa, 1/2017Evropsko sodišče za človekove pravice je sredi novembra lani odločilo, da zapre postopek pilotne sodbe glede izbrisanih, kot izhaja iz sodb v zadevi Kurić. Ob tem je zaključilo postopke glede 212 izbrisanih pritožnikov. Navedena odločitev ne pomeni, da je izbris sedaj razrešen, ravno nasprotno. Vsebinska presoja zahtevnih izzivov se s tem šele prične, in sicer četrt stoletja po tej najhujši sistematični kršitvi človekovih pravic s strani naše države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Nazaj v boljše čase

Hinko Jenull, 12.1.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 1/2017O tem, da je navedena razlaga pravilna, ne more biti nobenega dvoma. Prava vprašanja so: zakaj tako samoumevno stališče danes potrebuje 2.965 besed na štirih straneh obrazložitve, kako je sploh bilo mogoče odločiti drugače, od kod izvira na prvi stopnji izkazan skrajni sodniški formalizem? In kako to razveljavljeno odločitev umestiti v kontekst očitkov o nepreseženi kontinuiteti sodn(išk)ega odločanja, ki naj bi bila med temeljnimi razlogi neučinkovitega delovanja pravne države?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 1

Leto objave

< Vsi
2017(37)
> Januar(37)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEFG H IJ K LM N OP QRS Š T UVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov