O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 115)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pitna voda kot temelj mednarodnega miru in varnosti

Patricij Maček, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 16-17/2017"Verjetno mi ni treba izgubljati besed o tem, da voda postaja vse dragocenejši naravni vir, da so se včasih odvijali oboroženi spopadi zaradi nadzora nad drugimi naravnimi bogastvi - nafto in podobnim -, medtem ko že dolgo lahko po celem svetu spremljamo, da so konflikti pogosto povezani tudi z dostopom do varne, pitne vode, in verjetno lahko predvidimo, da bo še več tovrstnih situacij v prihodnje." S temi besedami je profesorica in predstojnica katedre za mednarodno pravo na PF Univerze v Ljubljani dr. Vasilka Sancin odprla okroglo mizo z naslovom Pomen virov pitne vode za mednarodni mir in varnost, ki je potekala 22. marca ob mednarodnem dnevu vode na PF Univerze v Ljubljani v organizaciji fakultete in Ministrstva za zunanje zadeve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravica do pozabe v praksi evropskih sodišč

Helena Uršič, 21.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 16-17/2017Sodišče EU je v odmevni sodbi Google Spain vzpostavilo pravico do pozabe (ang. right to be forgotten). Gre za pravico posameznika, da pod določenimi pogoji zahteva umik rezultatov iskanja njegovega imena od ponudnika spletnega iskalnika, če obdelava teh podatkov iz določenih razlogov (predvsem če so podatki nepopolni, netočni ali neažurni) ni (več) v skladu z veljavnimi določbami direktive o varstvu osebnih podatkov. Odločitev je močno odmevala v medijih, pri uporabnikih spleta pa je okrepila upanje, da bodo vsaj do določene mere lahko ponovno vzpostavili nadzor nad svojimi podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Dopolnilno usposabljanje nepremičninskih posrednikov

mag. Suzana Pisnik, 21.4.2017

Uprava

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 16-17/2017V skladu z 2. točko 2. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) je nepremičninski posrednik oziroma nepremičninska posrednica (v nadaljnjem besedilu: nepremičninski posrednik) opredeljena kot fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma na drugi pravni podlagi, ima licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in je vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

V senci ideoloških izzivov v globalni areni je začel veljati novi sporazum WTO o olajševanju trgovine blaga

dr. Irena Peterlin, 21.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 16-17/2017Dne 22. februarja 2017 je začel veljati nov sporazum Svetovne trgovinske organizacije (WTO). O novem sporazumu WTO o olajševanju trgovine (ang. Trade Facilitation Agreement, v nadaljevanju: TFA) ni bilo veliko slišati, saj naslovnice časopisov polnijo druge teme, ki se nanašajo na trgovino na ravni držav, kot so: uvajanje zaščitnih ukrepov držav, nacionalni protekcionizem, grožnje s trgovinskimi vojnami in aktualni pogledi nacionalnih držav na svetovni gospodarski red. Ideološke premike in družbeno nezadovoljstvo z ekonomskimi integracijami in svobodno trgovino najbolje ponazarjata brexit in zmaga Donalda J. Trumpa na volitvah za ameriškega predsednika, ki sta posledično izzvala vprašanje legitimnosti EU v regiji in WTO na globalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pobot odpravnine v individualnem delovnem sporu

mag. Nina Kristarić, 21.4.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Kristarić, Pravna praksa, 16-17/2017Odpravnina je izplačilo delavcu, ki ga mora v zakonsko določenih primerih izplačati delodajalec zaradi prenehanja delovnega razmerja. Odpravnina daje delavcu vsaj začasno socialno varnost ob izgubi zaposlitve in je odmena za dotedanje delo pri delodajalcu. Če delodajalec svoje obveznosti ne izpolni, lahko delavec ta denarni znesek izterja v individualnem delovnem sporu. Vprašanje pa je, ali lahko delodajalec glede na 136. člen ZDR-1 v takem primeru uveljavi v pobot terjatev, ki jo ima sam do delavca, če delavec ni dal soglasja za pobot.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravne posledice dedne nevrednosti

mag. Polona Kukovec, 21.4.2017

Dedovanje

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 16-17/2017Dedna nevrednost je institut, ki v primerih hujših prekršitev zoper zapustnika dediču prepreči dedovanje tako na podlagi zakona kot na podlagi oporoke. Razloge dedne nevrednosti Zakon o dedovanju (ZD) v 126. členu taksativno našteva in nato v naslednjem členu določa pravne posledice za potomce dedno nevrednega (prvi odstavek 127. člena ZD). Na prvi pogled se zdi, da se besedilo prvega odstavka 127. člena ZD nanaša tako na zakonito kot tudi na oporočno dedovanje, vendar pa po mojem mnenju sistematična razlaga določb ZD nujno vodi do sklepa, da je prvi odstavek 127. člena ZD dobesedno uporabljiv le v primeru dedovanja na podlagi zakona, ne pa tudi v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Namen prispevka ni celovita teoretična obdelava instituta dedne nevrednosti, temveč prikaz njegove aplikacije na hipotetičnem primeru. V prispevku bom osvetlila pojem vstopne pravice in argumentirala, da vstopna pravica pri oporočnem dedovanju ne pride v poštev. V nadaljevanju se bom vprašala, kdo deduje delež dedno nevrednega v primeru dedovanja na podlagi zakona in kdo v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Sklepno pa bom pokazala na procesno razsežnost zastavljenega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Okviri in okvirji

dr. Nataša Hribar, 21.4.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2017Pred kratkim sem prebirala strokovni članek na temo pravopisa in naletela na zanimivo sklanjanje imena Mjanmar - v Mjanmarju. Gre za prevzeto poimenovanje, zato se ob njegovi rabi v slovenskem besedilu ne vprašamo brez razloga: se to prevzeto lastno ime sklanja s podaljšavo osnove (v Mjanmarju) ali ta v odvisnih sklonih ostane nepodaljšana (v Mjanmaru)? S tem se odpira večno vprašanje, katere samostalnike moškega spola z osnovo na govorjeni -r v slovenščini podaljšujemo z -j in katerih ne. Odgovor ni enostaven, razlog pa je predvsem v neustaljeni normi in mnogih dvojnicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 21.4.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 16-17/2017 When Police Kill Franklin E. Zimring (Harvard University Press, 2017, 320 strani) Policijsko nasilje je tema, ki si v zadnjem času predvsem v Združenih državah Amerike pogosto utre pot na naslovnice časopisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Ali pravica biti pozabljen po pravu Unije velja tudi za osebne podatke, ki so objavljeni v sodnem in poslovnem registru?

Zoran Skubic, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2017Pravica biti pozabljen na svetovnem spletu je vse od tektonske sodbe Google Spain končno postala nov standard na področju varstva osebnih podatkov. Z razglasitvijo omenjene sodbe je to siceršnje upravičenje pravzaprav (dokončno) dobilo še status de iure človekove pravice. Pa vendar se pregovorni "hudič" pogosto skriva v podrobnostih. Določenih spornih objav v virtualnem svetu še vedno ni moč a priori izbrisati, če zaradi "upravičenih razlogov" obstaja "prevladujoč interes upoštevne javnosti", da tovrsten podatek ostane objavljen. Gre za pravni standard, ki ga je treba vsakokrat napolniti s pomenom. Kaj pa, če gre za osebne podatke, ki so objavljeni v javno dostopnih registrih gospodarskih subjektov, recimo gospodarskih družb ali drugih poslovnih subjektov na trgu? Ali zanje morda veljajo drugi standardi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Predlog Zakona o probaciji

mag. Jasmina A. Tabaković, 21.4.2017

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 16-17/2017Vlada je marca sprejela predlog Zakona o probaciji (v nadaljevanju predlog ZOP) in ga v sklopu paketa sprememb kazenskopravne zakonodaje predložila v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru. V slovenski pravni prostor se probacijska služba uvaja kot instrument resocializacije storilcev kaznivih dejanj z institucionalno organiziranim centralnim organom, Upravo Republike Slovenije za probacijo, ter z mrežo probacijskih enot, ki bodo v primeru izrečenih ali določenih skupnostnih sankcij celovito obravnavale storilce in žrtve kaznivih dejanj. Slovenija se bo tako pridružila skupini držav, ki s probacijskimi službami skrbijo za rehabilitacijo in resocializacijo oseb, ki se znajdejo v navzkrižju z zakonom, kar naj bi prek generalne in specialne prevencije vodilo k zmanjševanju kriminalitete, prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in k povečanju varnosti ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravilo de minimis o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila in koncesijskih pogodb

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 21.4.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2017Po ratione temporis veljavnih direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU so dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradenj javne pogodbe, ki so bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Že v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) določena"odplačnost pogodbe" oziroma opredelitev v Direktivi 2004/18/ES ("proti plačilu pisno sklenjene pogodbe", katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev) jasno nakazujeta, da gre za sinalagmatične pogodbe, pri katerih mora država za predmet javnega naročila plačati v izbrani ponudbi določeno ceno oziroma opraviti plačilo iz javnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Še vedno o uradu evropskega javnega tožilca

dr. Primož Gorkič, 21.4.2017

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2017V Coimbri je 29. in 30. marca potekal simpozij ECLAN-a, akademske mreže za evropsko kazensko pravo. V središču pozornosti je bilo zadnje besedilo osnutka uredbe o uradu evropskega javnega tožilca (EJT) z dne 31. januarja 2017. Ker med državami članicami ni soglasja za uvedbo urada EJT, je skupina držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, sprožila mehanizem okrepljenega sodelovanja na podlagi prvega odstavka 86. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Evropa brez hitrosti

dr. Janja Hojnik, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 16-17/2017"Evropa dveh hitrosti" bo najbrž v EU postala besedna zveza leta 2017. Vsi jo uporabljajo, kritiki in zagovorniki. Kritiki izpostavljajo, da ta izraz poudarja delitve v času, ko bi morala EU biti najbolj poenotena, in da praktično pomeni vrnitev železne zavese. Izpostavljeno je tudi, da je Evropa dveh hitrosti sinonim za zmanjšanje solidarnosti do Vzhoda, marginalizacijo določenih držav, ki ne izpolnjujejo standardov razvitih držav, in da bo to počasi uničilo Unijo. Končno kritike izpostavljajo tudi, da sta sprejemanje zakonodaje in odločanje nasploh v Uniji že danes izjemno kompleksna, s sprejemom Evrope dveh hitrosti pa bi se situacija samo še poslabšala. Po drugi strani zagovorniki Evrope dveh hitrosti izpostavljajo, da ni prav, da hitrost konvoja diktira najpočasnejša ladja, da enotna velikost ne ustreza vsem in, končno, da Evropa dveh hitrosti že obstaja. Voditelji držav članic so v rimski izjavi konec marca zapisali: "Delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri," predsednik Evropske komisije Juncker pa je ob predstavitvi Bele knjige o prihodnosti EU izpostavil, da "obstaja možnost, da lahko tisti, ki želijo več, storijo več". Neke vrste kompromis pri teh diskusijah najbrž predstavlja poudarek romunskega predsednika Iohannisa, da je Evropa dveh hitrosti že realnost, a da ne sme postati cilj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Slabi zgledi vlečejo tudi sodnike

mag. Igor Strnad, 21.4.2017

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 16-17/2017Pred različnimi sodišči prve stopnje z območja Višjega sodišča v Mariboru tečejo številni spori oškodovancev, ki od pravne osebe s sedežem v Republiki Avstriji zahtevajo plačilo denarne odškodnine za povzročeno škodo. V teh sporih je toženka v odgovoru na tožbo podala tudi ugovor "mednarodne nepristojnosti slovenskih sodišč" in predlagala, da se slovensko sodišče "razglasi za nepristojno".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Boj konceptov

Primož Cencelj, 21.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Primož Cencelj, Pravna praksa, 16-17/2017Kdo bi si pred šestdesetimi leti mislil, da si bo mogoče odpreti bančni račun samo v petnajstih minutah na osebni elektronski napravi v domačem okolju. Že telefon je bil relativna redkost, kaj šele bolj napredni električni aparati, ki so po drugi svetovni vojni šele dobro prihajali na potrošniški trg. O brezžični telefoniji in spletu so teoretizirali samo na katedri kake univerze, banke pa so bile trdnjave, v katerih sta bili zgoščeni moč in oblast. Po njihovem je že neka družbena čast imeti bančni račun, stati v vrsti za storitve in samodejno plačevati visoke stroške bančnega poslovanja. Kjer je skoncentrirana moč, pa sta navadno tudi politika in nacionalni interes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Razpisi

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017 Ur. l. RS, št. 16/17 1. Okrožni državni tožilec - Ministrstvo za pravosodje; rok je 22. april. Ur. l. RS, št. 18/17 2. Tri prosta mesta člana Stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu - Ministrstvo za pravosodje; rok je 29. april.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Posredovanje osebnih podatkov invalidov

Matej Vošner, 21.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 16-17/2017Ali lahko delodajalec pri iskanju ustrezne nadomestne zaposlitve za pri njem zaposlenega invalida, ki mu sam ne more ponuditi ustreznega dela, uporablja podatke iz odločbe ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti in njegove druge osebne podatke?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Mednarodna konferenca o reševanju sporov LAC-UNCITRAL

Lena Šutanovac, 21.4.2017

Civilno pravo

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 16-17/2017Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije (LAC) je v sodelovanju s Komisijo Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) že tretje leto zapored organizirala mednarodno konferenco o mednarodni arbitraži. Dogodka so se udeležili številni mednarodni strokovnjaki s področja arbitraže in alternativnega reševanja sporov, kot tudi številni slovenski in tuji odvetniki ter profesorji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Za življenja gre

Patricij Maček, 21.4.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 16-17/2017Statistični podatki kažejo, da kar 96 odstotkov žrtev nasilja še ni poiskalo pomoči. Za spremembo takšnega stanja se bori zavod Emma - EMpathia MArginalis, ki je nevladna in neprofitna organizacija, ustanovljena v začetku leta 2000, katere namen je nudenje strokovne in brezplačne pomoči otrokom, mladostnikom in ženskam, ki so žrtve nasilja, ter preventivno ozaveščanje. Zavod deluje na področju problematike nasilja v družini, spolnih zlorab in drugih perečih tem, ki zadevajo osnovne človekove pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Premiki k večji dostopnosti sodnih obravnav

Toni Tovornik, 21.4.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 16-17/2017Ministrstvo za pravosodje je s prilagoditvijo Sodnega reda naredilo korak naprej pri dostopnosti sodnih obravnav za gluhe, naglušne in gluhoslepe osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Kaznovalna represija ni rešitev

Kaja Batagelj, 21.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kaja Batagelj, Pravna praksa, 16-17/2017"Kaznovalna represija ni in ne more biti primerno sredstvo za reševanje socialnih, političnih in drugih konfliktov. Še posebej pa kazenskega prava ni dopustno zlorabiti za dosego političnih, ekonomskih in socialnih ciljev," je na okrogli mizi Ali ima gospodarska družba pravico živeti mimo volje njenih delničarjev - korporacijski in kazenski vidik, ki je potekala v okviru dogodka Aktualna vprašanja gospodarskega prava, povedal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Ljubo Bavcon. Dodal je, da tudi zdaj politiki razglašajo gospodarsko kriminaliteto za poglavitni vzrok gospodarskih kriz in njihovih spremljajočih posledic, pri čemer je posebej poudaril vse hujšo pavperizacijo prebivalstva. A po njegovem prepričanju - na tem dogodku, ki so ga 22. in 23. marca organizirali ljubljanska in mariborska pravna fakulteta, Odvetniška akademija Odvetniške zbornice Slovenije in Nebra, mu je prisluhnilo približno 200 strokovnjakov - kriminaliteta ni grožnja obstoju družbene ureditve: "Vrednot demokratične države ne ogrožata kriminaliteta in korupcija."
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Rok za vložitev predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Določbe 129.a člena ZKP, 13. člena ZIKS-1 pa tudi 86. člena KZ-1 ne omogočajo sklepa, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ko je že na prestajanju kazni, poda predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora, z nadomestitvijo kazni zapora z delom v splošno korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Odpoved trajnega dolžniškega razmerja - uporaba komunalne infrastrukture - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Vsak odpovedni rok mora biti tako kot čas, ki naj preteče, da bo pogodbeno razmerje prenehalo, opredeljen vnaprej, ali v pogodbi, zakonu, siceršnjem poslovanju strank, ali vsaj v odpovedi pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Optimizem volje

dr. Andraž Teršek, 21.4.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 16-17/2017Noama Chomskega so ob enem od njegovih številnih javnih nastopov vprašali, kaj naj glede družbenega stanja in dogajanja storijo mladi danes. Odgovoril je približno takole: "Ko sem bil šestega avgusta 1945 star šestnajst let in sem izvedel za odvrženje dveh atomskih bomb, na Hirošimo in Nagasaki, so šli vrstniki in drugi ljudje po svojih opravkih, na športne aktivnosti ipd. Sam pa sem šel za nekaj ur v gozd razmišljat. Odločil sem se, da bom temu posvetil življenje." In temu je posvetil življenje: branju, študiju, mišljenju, raziskovanju, pisanju in predavanjem. Je eden največjih svetovnih mislecev, intelektualcev, izobražencev, predvsem pa neumoren analitik družbenega dogajanja in oster kritik politike vsakokratne strankarsko-menedžerske oblasti v ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 16-17/2017Sodbe Sodišča
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
16-17(44) 15(36) 14(35)

Leto objave

< Vsi 2017 April

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M NOP QR S Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov