O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 144)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Postopanje sodnice v skladu z načelom največje otrokove koristi

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017Pobudnik (dolžnik za preživljanje mladoletnega otroka) je zatrjeval pristranskost sodnice, ki je odločala v izvršilni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Sodnica naj bi po njegovem mnenju aktivno sodelovala z zakonito zastopnico upnika oziroma preživninskega upravičenca in ji pomagala pri sestavi predloga za izvršbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 27.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 36-37/2017Sodbe Sodišča 20. julij
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2017
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Pravni napovednik

Patricij Maček, 27.9.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36-37/2017Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju

Bruna Žuber, 27.9.2017

Kultura in umetnost

Bruna Žuber, Pravna praksa, 36-37/2017Monografija 'Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič' je posvečena 70-letnici profesorja dr. Cirila Ribičiča. V njej je združenih devetnajst strokovnih in znanstvenih prispevkov z ustavnopravnega področja, ki so jih pripravili ugledni domači in tuji pravni strokovnjaki. V monografiji se zrcalijo razsežnosti in bogata vsebina pravnih področij, s katerimi se je Ciril Ribičič ukvarjal kot profesor ali v okviru katere izmed številnih pomembnih funkcij, ki jih je opravljal v svojem štiridesetletnem aktivnem udejstvovanju. V monografiji obravnavane ustavnopravne teme ponujajo priložnost za razmislek bralcev o aktualnih izzivih ustavnega prava in o načinih, kako se z njimi spoprijeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017 28. september 1961 - Zakon o knjižnicah Slovenska skupščina je sprejela Zakon o knjižnicah, s katerim so te ustanove pri nas prvič sistemsko obravnavali. 29. september 1994 - Prvi varuh človekovih pravic Za prvega slovenskega varuha človekovih
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (ZDPIDŠ) (Ur. l. RS, št. 34/17) - velja od 19. julija, uporabljati se začne 19. oktobra. 2. Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Vštevanje dodatka za delovno dobo v osnovno plačo - II

dr. Nana Weber, 27.9.2017

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36-37/2017V podjetju delavcem vštevajo delovno dobo v plačo tako, da za isto vsoto, kot se jim poviša dodatek za delovno dobo, znižajo bruto plačo. Konkretno je bila na primer dogovorjena plača 1.200 evrov, iz plačilne liste pa je razvidno, da je izplačanih 1.175 evrov bruto plače in 25 evrov dodatka na delovno dobo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Delodajalci, vaš veliki brat vas gleda

Špela Kunej, 27.9.2017

Človekove pravice

Špela Kunej, Pravna praksa, 36-37/2017Dne 5. septembra 2017 je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju veliki senat) izdal sodbo v zadevi Bărbulescu proti Romuniji (61496/08). Desetletje trajajoč spor je tako končno dobil epilog. Veliki senat je sicer odločil v prid Bărbulescuja, kljub ekonomski škodi, ki jo je slednji utrpel, pa mu - zaradi svojevrstnega razumevanja vzročne zveze - ni prisodil niti zadoščenja, kaj šele nadomestila za škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Kompromisi s starim ob prodiranju novega (II)

mag. Matevž Krivic, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2017V prvem delu članka pod tem naslovom (v prejšnji številki) sem napovedal, da v drugem delu članka sledi obravnava nekega "neprijetnega" vprašanja, ki bi ga ustavni sodniki mogli in morali obravnavati že ob tisti marca obravnavani ustavni pritožbi, pa so se z neko čudno "inovacijo" ustavnosodne prakse takrat temu izognili. Gre za vprašanje zame nedopustnega obravnavanja dosedanjih revizij, vloženih po ZUS (in do novele ZPP-E tudi po ZDSS), po bistveno drugačnih kriterijih za revizije po ZPP. Oba zakona (ZUS in ZDSS) sta, seveda pod določenimi pogoji, revizije povsem jasno in nedvoumno urejala kot že po zakonu dovoljene, ne šele od vrhovnega sodišča dopuščene. Čeprav je pomembna razlika med obema vrstama revizije očitna, si je vrhovno sodišče, da si je delo olajšalo, skoraj deset let dovoljevalo to očitno razliko ignorirati - ustavni sodniki pa se doslej s tem problemom, odkar nanj opozarjam, tudi še niso spoprijeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Delavec v delitveni ekonomiji (1): opravljanje dela ali storitev?

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 27.9.2017

Delovna razmerja

Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 36-37/2017Novi poslovni procesi skorajda na dnevni osnovi oblikujejo nove zahteve in nastajajo nove oblike dela, v katere vstopajo posamezniki po vsem svetu. Trenutno je v mednarodnem prostoru položaj delavca v delitveni ekonomiji (ang. sharing economy, tudi gig economy, platform economy, on-demand economy/work, collaborative economy ipd.) ena izmed najbolj žgočih tem. Čeprav se v Sloveniji s tem (za zdaj) soočamo v manjši meri kot denimo v Veliki Britaniji, kjer je t. i. "gig" delavcev več kot milijon, je ključnega pomena, da te spremembe zaznamo in jih tudi naslovimo oziroma rešitev ne prepuščamo naključju. Zato v tem prispevku najprej predstavljamo delitveno ekonomijo z vidika opravljanja dela in oblike dela, ki so nastale kot posledica poslovnih procesov delitvene ekonomije. V drugem delu prispevka, ki bo objavljen v prihodnji številki revije Pravna praksa, pa bomo analizirali nove oblike dela z delovnopravnega vidika in predstavili izkušnje izbranih držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Nova pravna podlaga Europola kot pomemben element pri vzpostavljanju skupnega preiskovalnega prostora v EU

dr. Damjan Potparič, 27.9.2017

Kazenski postopek

dr. Damjan Potparič, Pravna praksa, 36-37/2017Kljub relativno novi pravni podlagi Europola (sklep Sveta z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada), ki je Europol preobrazila iz medvladne organizacije v agencijo EU in je začela veljati v prvi polovici leta 2009, se je že ob sprejetju nove Europolove pravne podlage vedelo, da jo bo v naslednjih nekaj letih treba ponovno preoblikovati v nov pravni akt, in sicer v uredbo o Europolu. Razlog za to je bilo sprejetje Lizbonske pogodbe (Pogodba o delovanju Evropske unije, v nadaljevanju PDEU), ki je začela veljati konec leta 2009 in je postavila nov institucionalni okvir za področje policijskega sodelovanja, v skladu s katerim se večina ukrepov sprejema v okviru rednega zakonodajnega postopka (soodločanje), obenem pa so določila pravnih aktov na področju mednarodnega policijskega sodelovanja postala predmet sodne presoje Sodišča Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Digitalizacija prava: pametne pogodbe v verigi podatkovnih blokov

Jadek Aljaž, Merc Peter, 27.9.2017

Obligacije

Aljaž Jadek, dr. Peter Merc, Pravna praksa, 36-37/2017Industrija 4.0., ki je v polnem razcvetu, prinaša digitalizacijo na vseh področjih. Pravo ni izjema. Tako imenovane pametne pogodbe, o katerih bo govora v prispevku, dokazujejo, kako lahko inovativna tehnologija, kot je tehnologija veriženja podatkovnih blokov (ang. "blockchain"), disruptivno poseže tudi na področje pogodbenega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Mednarodnopravna regulacija avtonomnih smrtonosnih orožij

Luka-Martin Tomažič, 27.9.2017

Vojno pravo, civilna zaščita in orožje

Luka-Martin Tomažič, Pravna praksa, 36-37/2017Elon Musk in drugi vodilni svetovni razvijalci umetne inteligence so na Organizacijo združenih narodov naslovili odprto pismo, v katerem pozivajo k prepovedi razvoja in uporabe avtonomnih smrtonosnih orožij. Prikazal bom, da je takšen poziv obsojen na neuspeh in da bi bil bolj primeren korak deklarativna izjava držav, da bodo glede uporabe umetne inteligence v vojaške namene spoštovale mednarodno pravo. To bom storil tako, da bom najprej v grobem predstavil tehnologijo, o kateri govorimo, nato pa prikazal, da je predlog v takšni obliki - zlasti zaradi varnostne dileme - obsojen na neuspeh. Izpostavil bom problematiko "magije pravnih pravil" in prikazal, zakaj je deklarativna izjava držav v duhu liberalizma in teorije iger kot prvi korak bolj zaželena in ima večjo možnost uspeha tako na kratki kot na dolgi rok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Mednarodna in slovenska poimenovanja

dr. Nataša Hribar, 27.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2017Tokratni kotiček je tematsko nadaljevanje minulega, v katerem sem spregovorila o domačih, torej slovenskih, in izvirnih oz. mednarodnih zemljepisnih imenih, povsem na koncu pa sem se dotaknila še vprašanja mednarodnih poimenovanj inštitucij, organizacij, prireditev ipd., hkrati pa tudi prevzemanja mednarodnih kratic v slovenščino. V tokratnem kotičku želim tej temi nameniti še nekaj dodatnih besed. Zato se vračam k vprašanju novinarja, ki sem ga omenila že v kotičku minuli teden, namreč zakaj mediji podlegajo pritiskom naročnikov in oglaševalcev, ki od njih zahtevajo, da se imena blagovnih znamk oz. uradna mednarodna poimenovanja uporabljajo v izvirni obliki, čeprav to ni v skladu s pravopisno in siceršnjo jezikovno normo pri nas. Kot primer je navedel: "Ogled tekme vam omogoča XY, pokrovitelj juifa čempions lig".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 27.9.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 36-37/2017Depresija je brezoblična. Izmika se enostavni splošni opredelitvi ter kategorijam medicinske in pravne vede. Je del posameznika ali predator? Mar oseba, ki trpi za depresijo, lahko odgovarja za svoja dejanja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Prodajna ali podjemna pogodba: dileme glede (primerne) zaščite potrošnikov po pravu EU

Zoran Skubic, 27.9.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36-37/2017Življenje ni praznik. Tako nikakor ni odveč, če poznaš dobrega zdravnika, kompetentnega odvetnika, zanesljivega avtomehanika in končno še zaupanja vrednega - obrtnika. Ravno pri slednji kategoriji pa se v praksi žal pogosto zalomi, kar s(m)o na svoji koži prevečkrat občutili najmanj lastniki hiš v različnih gradbenih fazah ali pa stanovanj, ki terjajo nujno adaptacijo. Vprašanje, ki se je nedavno tega postavilo sodnikom Sodišča (EU), pa se je nanašalo prav na srčiko medsebojnega odnosa (tj. prehoda) med dvotirno zaščito potrošnikov, ki jo ti uživajo kot udeleženci obligacijskih razmerij po splošnih pravilih civilnega prava, hkrati pa tudi kot potrošniki stricto sensu po predpisih, ki jih je v bistvenem oblikovalo prav pravo EU. Šlo je namreč za zagato, v kolikšni meri pravila Direktive 1999/44 veljajo tudi za podjemne pogodbe, če obrtnik ni (z)mogel izpolniti prevzetega posla ali pa ga je izpolnil pomanjkljivo. Ali torej pri uveljavljanju podjemnikovih (izvajalčevih) napak za naročnika, ki je hkrati potrošnik po svoji (pravni) naravi, v bistvenem veljajo jamstva direktive ali pa je pri tem bolj vezan na kavtele nacionalnega obligacijskega prava?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Preizkus predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017Ker gre za predlagalni postopek, v fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Vsebina PP št.36-37/2017

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/20173 UVODNIK dr. Andrej Ekart "Kdaj bomo končno imeli eno višje sodišče?" 6-8 OBLIGACIJSKO PRAVO Aljaž Jadek in dr. Peter Merc Digitalizacija prava: pametne pogodbe v verigi podatkovnih blokov 8-10 USTAVNO PRAVO mag. Matevž Krivic Kompromisi s
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Zveza društev za gospodarsko pravo na Donački gori

Andrej Vovšek, 27.9.2017

Ostalo

Andrej Vovšek, Pravna praksa, 36-37/2017V organizaciji Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije smo se tudi letos srečali v planinah, obiskali smo Donačko goro, ki jo zaradi njenih treh vrhov imenujemo tudi Štajerski Triglav. Vzpon na 882 m visoke tri vrhove pa niti ni bil za podcenjevati, saj smo se od cerkve Sv. Donata po poti čez Krče spoprijeli z dvourno strmo potjo, ponekod celo zavarovano z jeklenico. Po spustu na Rudijev dom smo se nato odpravili na Turistično izletniško kmetijo Ogrizek, ki stoji pod vznožjem Boča, kjer smo okušali lanski in letošnji vinski pridelek ter nadoknadili izgubljene kalorije z domačim kmečkim kosilom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Vlada RS

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 149. redni seji (21. september 2017): - predlog zakona o motornih vozilih, - predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, - Uredba o spremembah Uredbe o organih v sestavi ministrstev, - Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017, -
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Olajševalne in obteževalne okoliščine

Čejvanovič Jan, Babnik Ana, 27.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jan Čejvanovič, Ana Babnik, Pravna praksa, 36-37/2017Prispevek obravnava sodno prakso višjih sodišč in Vrhovnega sodišča s področja olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Cilj prispevka je celostna obravnava okoliščin, po katerih posegajo slovenska sodišča pri odmeri kazni obsojenemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Poštena Unija?

dr. Janja Hojnik, 27.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 36-37/2017Dne 13. septembra 2017 je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v skladu z zavezo iz Lizbonske pogodbe podal letni govor pred Evropskim parlamentom o stanju v Uniji in načrtih Komisije za prihodnost. Nekateri od načrtov so bili konkretizirani že naslednji dan po govoru (denimo kodeks ravnanja za komisarje), drugi so nekoliko bolj oddaljeni (denimo Junckerjeva želja po enem predsedniku Evropske komisije in Sveta EU ali evropski organ za trg dela). Ker bodo leta 2019 nove volitve v Evropski parlament, je ta govor veljal že skoraj kot njegov poslovilni govor, saj lahko prihodnjo jesen Evropska komisija samo še poskrbi za obravnavo podanih zakonodajnih predlogov v zakonodajnem postopku, za napovedovanje novih predlogov pa bo takrat za sedanjo sestavo Komisije že prepozno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Luxembourg locuta, causa finita

dr. Jorg Sladič, 27.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 36-37/2017Sodišče EU je s to sodbo ponovno odločalo o kreditih, ki se vračajo v švicarskih frankih (CHF). Prva sodba, v kateri je odločilo, da ničnost takih pogodb sankcionira posojilojemalca, je bila sodba Sodišča EU v zadevi Kásler in Káslerné Rábai, ki se je nanašala na posojila v madžarskih forintih in vračanje v švicarskih frankih. Najnovejša sodba pa se nanaša prav na problematiko tveganja zaradi tečajnih nihanj v potrošniških kreditih, ki so bili odobreni in izplačani v švicarskih frankih. Sklepni predlogi generalnega pravobranilca so bili analizirani pred kratkim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

O predsedniku republike skozi samoodmev: institucionalizacija odgovornosti namesto promocijske slamnatosti

dr. Andraž Teršek, 27.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 36-37/2017V filozofskem in normativnem temelju naj bi šlo pri demokraciji kot konceptu (vsebini) in mehanizmu (formi) za način/tehniko izbire tistih ali tistega, ki prevzamejo ali prevzame ODGOVORNOST. To stori(jo) s prevzemom oblasti/položaja/funkcije. Odnos med tistim ali tistimi, ki prevzame(jo) oblast/položaj/funkcijo, in vsemi drugimi - volivci, državljani, prebivalci, ljudmi - pa nikakor ni, ne more in ne sme biti zadeva ZAUPANJA, ampak NADZORA. Volitve niso tehnika izražanja in vzpostavljanja zaupanja, ampak tehnika odločanja o tem, kdo bo deležen privilegija prevzema odgovornosti - ki je in mora biti breme - s tem pa postavljen pod nadzor: na eni strani volivcev/državljanov/ljudi, na drugi strani pa drugih institucij, organov ali nosilcev funkcij. Če je institucionalno, sistemsko in normativno zagotovljena možnost, da je nadzor tudi učinkovit, potem se lahko uresničuje demokracija kot tehnika delovanja družbe. To je predpogoj za označevanje, opredeljevanje in uresničevanje zamišljene, želene in predvidene demokracije še z vsebinskimi merili in kriteriji. Potem je mogoče filozofirati o legitimnosti in prevpraševati njeno prakticiranje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
36-37(45) 35(30) 34(36) 33(33)

Leto objave

< Vsi 2017 September

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐE F G H I J K LM N OP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov