O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Dostop do okoljskih podatkov v praksi Informacijskega pooblaščenca

mag. Kristina Kotnik Šumah, 14.12.2017

JAVNO OBVEŠČANJE, Varstvo okolja

mag. Kristina Kotnik-Šumah, Pravna praksa, 48/2017Izhajajoč iz načela prostega dostopa daje Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) široko zakonsko podlago za dostop do okoljskih podatkov. Gre za podatke, ki so absolutno javni in bi morali biti javnosti široko dostopni. Pa vendar je v praksi Informacijskega pooblaščenca v zadnjih treh letih mogoče zaznati naraščanje števila pritožbenih postopkov v zvezi z okoljskimi podatki. Je torej mogoče govoriti le o povečanem zanimanju javnosti za te podatke ali gre za bolj restriktivno prakso zavezancev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Občinsko (ne)poznavanje okoljske zakonodaje

Avtor ni naveden, 7.12.2017

Človekove pravice, Varstvo okolja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2017Varuh človekovih pravic (Varuh) posebno pozornost namenja področju sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov, saj meni, da to zagotavlja legitimnost sprejetih odločitev in da je izhodišče za sprejem kakovostnih in učinkovitih predpisov. Eno izmed področij, na katerih sprejete odločitve in predpisi zadevajo širšo skupnost, je tudi področje posegov v okolje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

200 let zemljiškega katastra na Slovenskem

mag. Urška Klakočar Zupančič, 23.11.2017

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 45-46/2017Dva dni pred božičem leta 1817 je cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški ali Franc I. Avstrijski (1768-1835, vladal od 1792 do 1835), znan tudi kot dvojni cesar, s posebnim patentom v Avstrijskem cesarstvu odredil novo izmero zemljišč, izdelavo katastrskih načrtov in ocenitev donosa zemljišč z izdelavo enotnih meril za odmero zemljiškega davka. Letos torej praznujemo okroglih dvesto let, odkar imamo na Slovenskem zemljiški kataster z numeriranimi parcelami. Geodeti so ta praznik že obeležili, ker pa ima zemljiški kataster kot temeljna nepremičninska evidenca o zemljiščih velik pomen tudi pri sklepanju pravnih poslov ter v upravnih in sodnih postopkih, je prav, da se razvoja zemljiškega katastra na naših tleh spomnimo tudi pravniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pogodba o opremljanju: nekatera aktualna vprašanja

Žiga Rejc, 23.11.2017

Urejanje prostora

Žiga Rejc, Pravna praksa, 45-46/2017Gradnjo komunalne opreme, kot jo definira prvi odstavek 71. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (za namen tega prispevka posplošeno: komunalna oprema), po zakonu zagotavlja občina, ki je posledično upravičena do delne odmene za stroške gradnje v obliki plačila komunalnega prispevka s strani investitorja, tj. lastnika oziroma imetnika pravice graditi, ki želi na zemljišču na področju dotične občine zgraditi (svoj) objekt (v nadaljevanju: zasebni investitor oziroma investitor). Zakon kot izjemo od tega pravila dovoljuje, da (za račun občine) del potrebne komunalne opreme, na katero bo v prihodnje priključil svoj novozgrajeni objekt, zgradi sam investitor. V ta namen 78. člen ZPNačrt opredeljuje pogodbo o opremljanju, na podlagi katere lahko občina (fakultativno) z investitorjem pod zakonsko taksativno opredeljenimi pogoji sklene dogovor, da bo slednji namesto nje sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Avtomobilsko razogljičenje ali sprenevedanje

mag. Sandi Kodrič, 9.11.2017

Varstvo okolja

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 43/2017Cerarjeva vlada je sredi oktobra sprejela ambiciozno strategijo o alternativnih gorivih, po kateri naj bi bila po letu 2030 v Sloveniji prepovedana prva registracija klasičnih bencinskih in dizelskih avtomobilov. Skupni ogljični odtis avta bo namreč moral biti pod 50 g ogljikovega dioksida na km, to pa danes dosegajo samo električni avtomobili in priključni hibridi (ti lahko vozijo na elektriko ali na bencin).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

MOP javnosti onemogočilo kakovostno sodelovanje pri pripravi Zakona o varstvu okolja

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Pravoznanstvo, Varstvo okolja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Varuh človekovih pravic (Varuh) je prejel več dopisov posameznikov, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij, naslovljenih tudi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v katerih so MOP pozivali k podaljšanju javne obravnave osnutka novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Zdrav duh v zdravem telesu je mogoč le v zdravem okolju!

Patricij Maček, 5.10.2017

Človekove pravice, Varstvo okolja

Patricij Maček, Pravna praksa, 38/2017Po spektakularni polfinalni tekmi 40. evropskega prvenstva v košarki, na kateri je slovenska košarkarska reprezentanca premagala branilce naslova Špance, je na slovenski državni praznik, dan vrnitve Primorske k matični domovini, 15. septembra v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu potekala 4. mednarodna konferenca z naslovom Okolje in človekove pravice: Sodelovanje javnosti v okoljskih zadevah. Na konferenci, ki jo je organiziral Varuh človekovih pravic, so ombudsmani držav članic nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije slovesno popisali Deklaracijo o sodelovanju ombudsmanov na področju okolja in človekovih pravic. S podpisom deklaracije je bila ustanovljena mreža obudsmanov na področju okolja in človekovih pravic, ki ji je kot prva začela predsedovati pobudnica tega sodelovanja, slovenska varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Ob tem so ombudsmani oziroma njihovi namestniki spregovorili o lastnih izkušnjah in ugotovitvah na področju okolja in človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Elektronsko vlaganje prijav dejavnosti in obračunov za okoljske dajatve

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Varstvo okolja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017Zavezance za plačilo okoljske dajatve FURS obvešča, da je od septembra 2017 preko informacijskega sistema (IS) E-TROD omogočeno varno elektronsko vlaganje prijav dejavnosti in obračunov za okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode in za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Skladnost (nacionalne) ureditve prometa s kmetijskimi zemljišči s pravom EU

Andrej Hafner, 22.6.2017

Kmetijska zemljišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Andrej Hafner, Pravna praksa, 24-25/2017V Sloveniji poteka "prenova" (sprememba) kmetijske zemljiške politike, ki zajema široko področje pravnega urejanja kmetijskega prostora: promet s kmetijskimi zemljišči (prodaja in nakup kmetijskega zemljišča), zakup kmetijskih zemljišč, dedovanje zaščitene kmetije, vloga Sklada kmetijskih zemljiščih in gozdov RS ter s tem povezanega upravljanja z državnimi kmetijskimi zemljišči. Za ta namen je bila izdelana posebna študija z naslovom Strokovne podlage za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike, v kateri so pripravljavci analizirali dosedanje stanje in trenutno pravno ureditev (de lege lata) tega področja pri nas, pripravili primerjalni pregled ter, najpomembneje, predlagali različne možne modele bodoče ureditve (de lege ferenda) tega področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Odpoved trajnega dolžniškega razmerja - uporaba komunalne infrastrukture - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Vsak odpovedni rok mora biti tako kot čas, ki naj preteče, da bo pogodbeno razmerje prenehalo, opredeljen vnaprej, ali v pogodbi, zakonu, siceršnjem poslovanju strank, ali vsaj v odpovedi pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Togost načela formalnosti v zemljiškoknjižnih postopkih

Tomaž Mavri, 30.3.2017

Varstvo okolja

Tomaž Mavri, Pravna praksa, 12-13/2017Na podlagi 147. in 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča le o tem, ali so podani pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo, in sicer na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Pa je takšno postopanje morda tu in tam preveč togo?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(1) 47(1) 45-46(2) 43(1)
39-40(1) 38(1) 36-37(1) 24-25(1)
16-17(1) 12-13(1)

Leto objave

< Vsi
2017(11)
> Marec(1) > April(1) > Junij(1) > September(1) > Oktober(2) > November(3) > December(2)

Področja

< Vsi 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 8.1. UREJANJE PROSTORA 8.2. VARSTVO OKOLJA

Avtorji

ABCĆČDĐEFGH IJK LM NOPQR SŠ TUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov