O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 36
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 899)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Optično prepoznavanje registrskih tablic

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Četrti odstavek 113. člena, 32. točka drugega odstavka 123. člena, 32. točka 125. člena in dvaindvajseta alineja prvega odstavka 128. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije se razveljavijo. O preostalem delu zahteve bo Ustavno sodišče odločilo posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Vlada RS

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 60. dopisni seji (17. julij 2019): - pozitivno mnenje o zahtevi Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem posredovanju, - pozitivno mnenje o zahtevi Državnega sveta, da Drža
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah (ZGim-D) (Ur. l. RS, št. 46/19) - velja od 3. avgusta, uporabljati se začne 1. septembra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izob
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Evidenca o izrabi delovnega časa

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.8.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Delodajalec za delavce vodi evidenco o izrabi delovnega časa v papirni obliki. • Ali se mora delavec ob prihodu in odhodu podpisati na evidenco in ali je obvezno vpisovati uro prihoda in odhoda delavca z dela?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Vgradnja nadstrešnega okna v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 22.8.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 30-31/2019• Kakšno soglasje etažnih lastnikov potrebuje lastnik mansardnega stanovanja v večstanovanjski stavbi za vgradnjo nadstrešnega okna na strehi, pri čemer se z vgradnjo poseže v konstrukcijo objekta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kolektivna pogodba in sprememba glavne dejavnosti

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.8.2019

KOLEKTIVNE POGODBE, STATISTIKA

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Delodajalec ima kot glavno dejavnost registrirano trgovino na drobno v cvetličarnah (SKD 47.761). Ni član nobenega delodajalskega združenja. Zavezujeta ga Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker prva delodajalcu prepoveduje, da bi 31. oktobra in 1. novembra na delo razporedil redno zaposlene delavce, razmišlja, da bi v Poslovnem registru Slovenije zamenjal svojo glavno dejavnost v urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice (SKD 81.300).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Izročilna pogodba ni ovira za pridobitev pravice do družinskega pomočnika

Avtor ni naveden, 22.8.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je želela biti družinska pomočnica svoje tašče. Tašča je pri centru za socialno delo vložila vlogo za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika, ki pa je njeno vlogo zavrnil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Osebnostne pravice - pravica do združevanja - pravno priznana nepremoženjska škoda

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Obligacije, Društva, javni shodi, prireditve

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Pravica do združevanja ne spada med osebnostne pravice, ki so predmet varstva v okviru pravno priznane nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, do povrnitve katere je posameznik upravičen po 179. členu OZ. Vrednota te pravice se izraža v povezovanju posameznikov med seboj, to pa presega obseg pravic iz 179. člena OZ, ki izvirajo neposredno in zgolj iz človekove osebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - vložitev neuspešne tožbe

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Škoda, ki jo uveljavlja tožnica, izhaja iz vložene izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP in ni odvisna od vsebine njene terjatve, ki jo je prijavila v stečajnem postopku, zato se tožnica ne šteje za upnico, ampak za tretjo osebo. Odškodninskega zahtevka zoper stečajnega upravitelja zato ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan 102. člena ZFPPIPP; za vtoževano škodo odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (131. členu OZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Nevročanje pritožbe nasprotni stranki pomeni kršitev pravice do izjave

Avtor ni naveden, 22.8.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Drugi odstavek 39. člena Zakona o medijih se razveljavi. Zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 39. člena Zakona o medijih se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Razpisi

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019 Ur. l. RS, št. 46/19 1. Okrajni državni tožilec na Okrožnem drz?avnem toz?ilstvu v Novem mestu. - Ministrstvo za pravosodje, rok je 1. september. TED 3. Prevajanja pravnih besedil iz vseh drugih uradnih jezikov Evropske unije (EU) v angleščino
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?

Zvjezdan Radonjić, 22.8.2019

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 30-31/2019Pred dnevi so se štirje ugledni pravniki (Gorazd Fišer, dr. Blaž Mlinar Kovačič, dr. Andraž Teršek in mag. Matevž Krivic) kritično ozrli na (neobjavljeno) sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 53384/2014 (obdolženi Milko Novič). Opozorili so na domnevno prekoračitev dovoljenega pri obrazložitvi sodb, češ da bi naj bilo v sodbi Milku Noviču zaznati dokazne zaključke glede krivde neke druge osebe (Michel Stephan) in morebitnega sodelovanja dveh nadaljnjih oseb. S kritiki se ne strinjam, kajti unikatni slovenski kazenskopravni sistem ne le dovoljuje, temveč v konkretnem primeru celo narekuje takšno obrazložitev. Njihovo nerazumevanje izredno zapletene materije je dokaj pričakovano, prav tako dvomljivost in spornost razlag, ki nujno spremljajo veljavne, vendar invalidne predpise.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Faktografija

Patricij Maček, 22.8.2019

Kultura in umetnost

Patricij Maček, Pravna praksa, 30-31/2019Preteklo leto je luč sveta ugledala zadnja knjiga nedavno umrlega avtorja Hansa Roslinga (in dveh soavtorjev) z naslovom Faktografija (ang. Factfulness) s pomenljivim podnaslovom Deset razlogov, zakaj se motimo o svetu - in zakaj mu gre boljše, kot mislimo. Za slovenski prevod je v letošnjem letu poskrbela založba Učila International, založba, d.o.o. Avtor, zdravnik in profesor javnega zdravja, ki je v splošni javnosti zaslovel z odmevnimi predavanji na YouTubu, skuša v obravnavnem delu, ki obsega 352 strani in 11 poglavij, razložiti deset naših nagonov, ki nam preprečujejo, da bi imeli pravilnejši pogled na svet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Hramba DNK profila pravnomočno obsojenih

Primož Križnar, 22.8.2019

Kazenski postopek, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 30-31/2019V praksi se pogosto dogaja, da osumljenca s kaznivim dejanjem povezujejo biološke sledi, najdene na predmetih ali kraju kaznivega dejanja. Ob odsotnosti drugih dokazov, ki bi kazali na vpletenost osumljenca, je kronski dokaz za to poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), katerega vsebina kaže, da se zavarovane biološke sledi in primerjalni biološki material osumljenca ujemajo. Zadeva se zaplete, ko tako identificiran osumljenec po podatkih kazenske evidence Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (RS) velja za neobsojenega in se s poizvedbami ugotovi, da je bil njegov primerjalni profil DNK pridobljen za potrebe drugega kazenskega postopka, v katerem mu je bila izrečena pravnomočna obsodilna sodba, ki pa je bila zaradi rehabilitacije iz kazenske evidence že izbrisana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Hodčeva pesem

Tomaž Pavčnik, 22.8.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Najprej je odpovedal časopis. Nato je izklopil modem ter globoko za plašče v omari skril računalnik. Vonj po sivki. Rože je postavil na teraso in zaklenil za sabo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Bomo v Sloveniji dobili 11 pokrajin?

Urša Ravnikar Šurk, 22.8.2019

LOKALNA SAMOUPRAVA

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 30-31/2019Člen 143 Ustave RS ureja povezovanje občin v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena. Tudi Zakon o lokalni samoupravi se sklicuje na pokrajine, vendar te zaradi političnih nesoglasij niso bile nikoli ustanovljene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Časovni vidik ustavnosodnih presoj Zakona o kazenskem postopku

Leon Recek, 22.8.2019

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je bil doslej noveliran štirinajstkrat. Ustavno sodišče je njegovo neskladnost z ustavo ugotovilo v sedemnajstih odločbah (to število zajema tako ugotovitvene kot razveljavitvene odločbe), v sedmih pa je odločilo, da neskladja ni. Zastavlja se vprašanje, kako je Ustavno sodišče ravnalo v položaju, ko je bil ZKP po vložitvi zahteve ali pobude za začetek postopka presoje ustavnosti noveliran, vendar na način, da izpodbijana določba ni bila spremenjena. Natančneje, na katero različico zakona se je nanašala končna odločitev? Na tisto, ki je veljala ob vložitvi zahteve (pobude), na tisto, ki je veljala ob izdaji odločbe, ali na kakšno tretjo? Zadev, ki ustrezajo tem merilom, je petnajst: osem (od sedemnajstih), v katerih je bila ugotovljena protiustavnost, in vseh sedem, v katerih je bilo ugotovljeno, da protiustavnosti ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Prvo desetletje boja proti varčevalcem

Črt Jakhel, 22.8.2019

Banke in hranilnice

Črt Jakhel, Pravna praksa, 30-31/2019John Maynard Keynes si je leta 1936 v zaključnem delu svoje Splošne teorije zaposlenosti, obresti in denarja privoščil malo ekonomske fantastike. Pisal je, da bodo nekoč rentniki, ki živijo od obresti, izumrli - ne zato, ker bi jih kdo postrelil, temveč zaradi padanja obrestnih mer proti ničli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Pravni napovednik

Patricij Maček, 22.8.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 30-31/2019Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Ni vsak novinar, kdor objavlja posnetke policistov

Zoran Skubic, 22.8.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 30-31/2019Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) še vedno buri duhove. In to ne samo zato, ker v Sloveniji še vedno nimamo uveljavljenega domačega implementacijskega predpisa, kar med drugim hromi predvsem določena nadzorna, zlasti pa inšpekcijska pooblastila Informacijskega pooblaščenca. Nekaj zmede povzroča tudi mestoma precej nedodelano besedilo uradnega popravka GDPR, ki je bilo uradno objavljeno dva dni pred dokončno uveljavitvijo novele. Upoštevajoč vse navedeno, se upravičeno postavlja vprašanje, kakšno dejansko vrednost še ima sodna praksa Sodišča (EU), ki se nanaša na pravila normativne predhodnice GDPR, tj. Direktive 95/46 o varstvu osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Subjektivni elementi protipravnosti in bit kaznivega dejanja

Primož Baucon, 22.8.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 30-31/2019Pri subjektivnih elementih protipravnosti gre za vprašanje, ali mora storilec vedeti za obstoj okoliščin, ki vodijo k izključitvi protipravnosti njegovega ravnanja, da bi bilo njegovo ravnanje upravičeno. Običajno se kot razlog (podlaga) za izključitev protipravnosti razume skup predpostavk, ki ravnanje storilca, ki uresničuje znake nekega dejanja (predvidenega v zakonu), napravi za dopustno, to je za pravno upravičeno. Če torej obstajajo razlogi za izključitev protipravnosti, uresničitev biti kaznivega dejanja ne zadošča za obstoj protipravnosti. Za boljši prikaz zadevne problematike, ki pri nas ni ustrezno obravnavana in zato povzroča težave v pravosodni praksi, je treba obravnavati razmerja med posameznimi elementi splošnega pojma kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Portal GOV.SI

Patricij Maček, 22.8.2019

Uprava

Patricij Maček, Pravna praksa, 30-31/2019Dne 1. julija 2019 je začelo delovati novo osrednje spletišče državne uprave GOV.SI, ki združuje predstavitvene vsebine vlade, ministrstev, organov v sestavi, vladnih služb in upravnih enot. Kot lahko preberemo na pričujočem spletnem mestu, je njegov namen uporabniku enotno, razumljivo in jasno podati čim bolj celostne informacije o delovanju državne uprave na različnih vsebinskih področjih. Pri tem kaže opozoriti, da se spletišče še vedno razvija, zato so nekatere vsebine še nepopolne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Država in notranje delovanje verskih skupnosti

Igor Vuksanović, 22.8.2019

Verske skupnosti

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 30-31/2019Kako sme država posegati v notranje poslovanje verskih skupnosti (finančna, kadrovska in organizacijska vprašanja, notranje razprtije itd.)? To vprašanje me je začelo zanimati, ko sem v medijih zasledil novice o dveh sodnih postopkih, ki sta posledica notranjih sporov v Srbski pravoslavni cerkvi (SPC).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Italijanska ureditev dosmrtnega zapora za vodje mafijskih združb

Luka Vlačić, 22.8.2019

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2019V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 36 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
30-31(44) 28-29(42) 27(39) 26(37)
24-25(44) 23(37) 21-22(41) 20(35)
19(40) 17-18(42) 16(40) 15(34)
14(37) 13(37) 12(34) 11(37)
9-10(43) 8(39) 7(36) 5-6(41)
4(35) 3(38) 1-2(47)

Leto objave

< Vsi
2019(899)
> Januar(120) > Februar(116) > Marec(151) > April(111) > Maj(117) > Junij(122) > Julij(118) > Avgust(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov