Literatura

Stran 1 / 67 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1656)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄47	(Raz)druženi v boju proti korupciji - kje smo in kam gremo? dr. Alma Sedlar, 5.12.2019 Uprava
	dr. Alma Sedlar, Pravna praksa, 47/2019Ob devetem decembru, mednarodnem dnevu boja proti korupciji, so v številnih državah organizirani dogodki, katerih namen je opozoriti javnost na družbeni problem korupcije in na pomen boja proti njej. Osrednja tema letošnjega dneva je opolnomočenje mladih kot bodočih voditeljev in znanilcev sprememb.
Pravna praksa, 2019⁄47	Pravice samozaposlene nosečnice, ki svojo dejavnost opravlja v drugi državi članici Zoran Skubic, 5.12.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2019Pogodba o delovanju EU (PDEU) je v členu 49 jasna: v državah članicah je prepovedano omejevati pravico do ustanavljanja, ki jo na njihovem ozemlju koristi državljan kake druge države članice. Ta pravica izrecno zajema tudi pravico tovrstnih državljanov, da v kaki drugi državi članici opravljajo dejavnost kot samozaposlena oseba. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če gre pri tem za žensko, ki med opravljanjem svoje "samostojne" dejavnosti zanosi, otroka donosi in končno tudi rodi, vmes pa izvrševanje svoje dejavnosti prekine. Se v luči področnega prava EU, če svojo dejavnost v doglednem času po rojstvu otroka nadaljuje, šteje, da je bila ves ta čas "samozaposlena" in je posledično upravičena tudi do socialnih transferjev, vezanih na rojstvo otroka? In, kar je morda še huje, ali ima v času prekinitve svoje "samostojne" dejavnosti zaradi nosečnosti in rojstva formalnopravno (sploh še) pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici? V prvem odstavku člena 7 Direktive 2004/38 o prostem gibanju in prebivanju državljanov Unije in njihovih družinskih članov je namreč določeno, da imajo vsi državljani Unije pravico prebivanja na ozemlju drugih držav članic v obdobju, daljšem od treh mesecev, tudi če so ti v državi članici gostiteljici po statusu bodisi "delavci" bodisi "samozaposlene osebe".
Pravna praksa, 2019⁄47	Potrošniška prodaja po Direktivah 2019/770 in 2019/771 dr. Jorg Sladič, 5.12.2019 TRGOVINA, Obligacije
	dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 47/2019Slovenski zakonodajalec za razliko od nemškega, madžarskega in češkega ter celo deloma hrvaškega ni znal vdelati evropskega sistema varstva potrošnikov v OZ, pa čeprav OZ ne vsebuje bistveno drugačne ureditve. So pa razlike v posameznih vprašanjih. Po novih direktivah 2019/770 in 2019/771 se jamčevanje ne razlikuje bistveno od sistema po Direktivi 1999/44. Prišlo pa je do razvoja in dopolnitev, ki bodo prikazani v tem članku.
Pravna praksa, 2019⁄47	Etažni lastnik želi ukrepati proti sosedu-prijavitelju Sonja Strle, 5.12.2019 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Sonja Strle, Pravna praksa, 47/2019Eden izmed etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe je upravnika opozoril, da v pobudnikovem stanovanju prebiva večje število ljudi, kot jih je dejansko prijavljenih. Ker so bile navedbe prijavitelja lažne, je pobudnik od upravitelja stavbe za namen nadaljnjega ukrepanja (zaradi blatenja njegovega imena) želel pridobiti podatke o prijavitelju, pri čemer je bil neuspešen.
Pravna praksa, 2019⁄47	Osnova za nadomestilo, če delodajalec delavcu izplača nižjo plačo mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.12.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 47/2019Delodajalcu je promet zelo upadel, zato je delavcem nekaj časa vsak mesec izplačeval le polovično plačo in pripadajoče prispevke (za polovico). • Katero plačo, dejansko izplačano ali osnovno plačo iz pogodbe o zaposlitvi, bo ZZZS štel kot osnovo za nadomestilo plače?
Pravna praksa, 2019⁄46	Odreditev izbrisa žaljivega komentarja na Facebooku Zoran Skubic, 28.11.2019 ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 46/2019"Na spletu ne pišemo s svinčnikom, marveč s črnilom." S tem citatom iz filma Socialno omrežje se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Szpunarja v obravnavani zadevi. In res, njena ključna dilema je prav vprašanje, ali lahko pravo Unije ponudnika storitev gostovanja, ki upravlja spletno platformo za družbeno omrežje, prisili, da z metaforičnim brisalcem črnila odstrani določene sporne vsebine, ki jih na spletu objavijo uporabniki te platforme. Točneje, najvišje sodišče sosednje Avstrije je s svojimi vprašanji za predhodno odločanje najvišje Sodišče (EU) pozvalo, naj pojasni osebno in materialno področje uporabe obveznosti, ki se lahko ponudniku storitev spletnega gostovanja še naložijo glede izbrisa žaljivih vsebin, ne da bi to pomenilo že naložitev splošne obveznosti nadzora (in cenzure), ki je v skladu s členom 15(1) Direktive o elektronskem poslovanju (v nadaljevanju: Direktiva) prepovedana. Avstrijsko vrhovno sodišče je Sodišču predlagalo tudi, naj (dokončno) razsodi, ali je v okviru nacionalne odredbe, ki jo izda sodišče države članice, ponudniku storitev spletnega gostovanja mogoče naložiti, da določene (sporne) vsebine odstrani ne zgolj za spletne uporabnike v tej državi članici, marveč kar po vsem svetu.
Pravna praksa, 2019⁄46	Osnovna plača ter obračun dodatkov in prispevkov mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 28.11.2019 Plače v gospodarstvu, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 46/2019V podjetju imamo veliko delavcev, ki prejemajo minimalno plačo. Ne zavezuje nas nobena kolektivna pogodba dejavnosti. • Ali lahko delavcem v pogodbi o zaposlitvi določimo osnovno plačo, ki je nižja od minimalne?
Pravna praksa, 2019⁄46	Kdaj sodnikom dodatek za nezdružljivost mag. Igor Strnad, 28.11.2019 Sodišča
	mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 46/2019Na svojo zahtevo, da se v Zakon o sodniški službi, ki je v postopku spreminjanja, vnese tudi določba, v kateri se sodnikom določi dodatek za nezdružljivost, sem prejel vljuden in kratek odgovor, ki ga je podpisal minister za javno upravo. Sodnikom sporoča, da so dodatki funkcionarjev materija, ki jo določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, in da bo zahteva obravnavana v okviru priprave sprememb tega zakona.
Pravna praksa, 2019⁄45	Delavec koristi presežek ur namesto bolniškega dopusta mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.11.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45/2019Delavec je bil dalj časa odsoten zaradi bolezni. Ob predložitvi bolniškega lista je delodajalcu predlagal, da bi namesto pravic iz naslova bolniškega dopusta (nadomestilo) raje koristil presežek ur. Delodajalec se je strinjal, zato sta podpisala dogovor. Delavec bo bolniško odsoten verjetno dlje kot 30 delovnih dni, torej tudi v breme ZZZS. • Ali bo delodajalec lahko od 31. dne uveljavljal nadomestilo v breme ZZZS?
Pravna praksa, 2019⁄45	O implementaciji Vodilnih načel pri iskanju izginulih oseb Ana Srovin Coralli, 21.11.2019 Uprava
	Ana Srovin-Coralli, Pravna praksa, 45/2019Najmlajši izmed pogodbenih organov ZN za človekove pravice, Komite za prisilna izginotja (Komite), je letos aprila dosegel sporazum o končni vsebini Vodilnih načel pri iskanju izginulih oseb (Vodilna načela).
Pravna praksa, 2019⁄45	GPS v reševalnih vozilih Sonja Strl, 21.11.2019 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Sonja Strl, Pravna praksa, 45/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje o namestitvi GPS sledilcev v vsa reševalna vozila, ki bodo vključena v enovit sistem dispečerskih centrov. Dispečerska služba zdravstva Slovenije (DSZ) bo v prihajajočem letu postopoma pričela z upravljanjem vozil vseh ponudnikov prevozov v reševalnem/medicinskem sektorju na nacionalni ravni. Od izvajalcev prevozov bo zato dnevno pridobivala podatke o razpoložljivih virih: 1. vrsti vozila (število ležišč, oprema, osebno vozilo za prevoz zdravnika), 2. časovnem oknu razpoložljivosti (npr. od 7.30 do 15.30), 3. vrsti ekipe (ekipa z zdravnikom, ekipa brez zdravnika, samo zdravnik), 4. lokaciji ekipe in statusu (GPS koordinate, osvežene vsakih 10 sekund). Dispečer bo tako razpolagal s podatki o vseh ekipah in trenutnih lokacijah. Ali gre zato v procesu zagotavljanja dispečerskih storitev za obravnavo osebnih podatkov?
Pravna praksa, 2019⁄45	Naknadno izplačana odpravnina po upokojitvi mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.11.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45/2019Delavec se je upokojil 24. januarja 2019. Delodajalec mu ob upokojitvi odpravnine ni izplačal. Sedaj (novembra 2019) sta dosegla dogovor o izplačilu odpravnine. • Delodajalec sprašuje, povprečje katerih plač mora upoštevati pri izračunu v novembru 2019?
Pravna praksa, 2019⁄45	Sovražni govor: od migrantske krize do omejevanja svobode izražanja Jakšić Jure, Stajnko Jan, 21.11.2019 Ostalo
	Jure Jakšić, Jan Stajnko, Pravna praksa, 45/2019Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je v sodelovanju z inštitutom ISCOMET ter Društvom za medijsko kulturo v okviru razpisa "Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regionalnem okolju" izvedla projekt: "Sovražni govor: od migrantske krize do omejevanja svobode izražanja - SovGov". Šlo je za interdisciplinarni projekt, v katerem so pod mentorstvom doc. dr. Mihe Šepca, prof. dr. Silva Devetaka in Jureta Jakšića sodelovali študenti prava, varstvoslovja, psihologije ter filozofije.
Pravna praksa, 2019⁄44	Številka merilnega mesta in določljivost posameznika Sonja Strle, 14.11.2019 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Sonja Strle, Pravna praksa, 44/2019Elektrodistributer kot upravljavec obdeluje več podatkov o uporabnikih sistema (npr. ime, priimek, naslov uporabnika, davčno številko ...). Kot osebni podatek v povezavi s temi podatki pa obravnava tudi številko merilnega mesta (večmestna številka, ki pripada posameznemu odjemnemu mestu električne energije), ki jo mora za namen informacijske podpore pri vzpostavitvi računalniškega programa poslati svojemu izvajalcu. Na IP se zato obrača z vprašanjem, ali se podatki o številki merilnega mesta v takem primeru obravnavajo kot osebni podatek oziroma ali so za potrebe posredovanja že v zadostni meri anonimizirani (izvajalec namreč ne bo mogel dostopati do podatkov o osebnem imenu, naslovu ali davčni številki uporabnika sistema na tem merilnem mestu).
Pravna praksa, 2019⁄44	Kdaj odjava iz zavarovanja po "petih plavih" mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019Delodajalec namerava delavcu, ki je bil več kot pet dni neupravičeno odsoten z dela, vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zadnji dan, ko je delavec delal, je bil ponedeljek, 28. oktober. Od torka, 29. oktobra, se delavec ni več pojavil na delovnem mestu. • Kdaj je dan odjave iz obveznega zavarovanja?
Pravna praksa, 2019⁄44	Delovno mesto po obravnavi na invalidski komisiji mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019 POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019Delavec je po obravnavi na invalidski komisiji dobil določene omejitve pri delu. Delodajalec mu ne more ponuditi dela, pri katerem bi lahko bile omejitve upoštevane v celoti (občasno sedeče, občasno stoječe delo). Delavec zatrjuje, da lahko opravlja stoječe delo z možnostjo, da se kdaj med delom usede. Poskusil je delati in delo opravlja zadovoljivo zase in za delodajalca. • Kako naj kot delodajalec vem, ali je ponujeno delo ustrezno?
Pravna praksa, 2019⁄44	Še dopustno zaračunani stroški predčasno poplačanega potrošniškega kredita Zoran Skubic, 14.11.2019 Banke in hranilnice
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2019Sklenitev kreditne pogodbe za vsakogar pomeni precej pomembno, če ne včasih ključno življenjsko odločitev, sploh če so tako pridobljena (točneje "najeta") sredstva kasneje namenjena nakupu nepremičnine. V času, ko naj bi bila naslednja gospodarska (in finančna) kriza tik pred durmi, pa je sklepanje kreditnih poslov, in to zlasti, ko je govora o bančnih posojilih, namenjenih potrošnikom, še kako na udaru. Zato še toliko bolj moti še vedno preveč ukoreninjena bančna praksa, ki v primeru predčasnega poplačila zneska prevzetega kredita potrošniku-kreditojemalcu naloži občasno ne prav zanemarljivo visok znesek takšnih ali drugačnih "stroškov".
Pravna praksa, 2019⁄44	Elektronski bolniški list mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019• Ali nam lahko pojasnite, kaj bo delodajalcem prinesla uvedba elektronskega bolniškega lista (eBOL)?
Pravna praksa, 2019⁄42-43	Popravek zastarelih podatkov v Registru dejanskih lastnikov podjetij Sonja Strle, 7.11.2019 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Sonja Strle, Pravna praksa, 42-43/2019Pobudnik je leta 2018 prodal svoje podjetje, glede katerega je v skladu z zakonom v register sam vpisal podatke o dejanskem lastniku. Podjetje je bilo prodano fizični osebi, vendar pa je sam še vedno vpisan kot dejanski lastnik, saj se podatki niso posodobili. AJPES in Urad za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad), ki upravlja Register dejanskih lastnikov, sta zavrnila izvedbo popravka, zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).
Pravna praksa, 2019⁄42-43	Ponovna zamejska (in slovenska) zmaga v Luksemburgu Zoran Skubic, 7.11.2019 Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2019"[K]ombinacija strogih kazni in varščine (...) bistveno škoduje uživanju svobode opravljanja storitev, zagotovljene s Pogodbama [o delovanju EU in o EU]. Še zlasti ti ukrepi, obravnavani skupaj, bistveno posegajo v krhko ravnovesje med različnimi (in včasih nasprotujočimi si) interesi, za katere si prizadeva [področno pravo EU]: uveljavljanje čezmejnega opravljanja storitev ob hkratni zagotovitvi poštene konkurence in spoštovanja pravic delavcev v državi članici gostiteljici in državi članici izvora." Te besede iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Wahla v nedavni čezmejno koroški zadevi Čepelnik imajo "dolgo senco", s tem pa ponovno tudi precej pogubne posledice za avstrijskega zakonodajalca. Ta je namreč v zadnjem času, zlasti v času prejšnje črno-modre vlade, sprejel (pre)več zaostritev tamkajšnjega Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG), vse seveda pod populistično krilatico "boja proti plačilnemu in socialnemu dampingu". V resnici pa se je bojeval proti eni od štirih temeljnih svoboščin prava (EU), in sicer proti svobodi prostega pretoka storitev. S tem pa predvsem in pretežno zoper slovenske ponudnike čezmejnih storitev.
Pravna praksa, 2019⁄42-43	Etažna lastnina v mednarodnem civilnem procesnem pravu dr. Jorg Sladič, 7.11.2019 Lastnina in druge stvarne pravice
	dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 42-43/2019Dne 4. oktobra 2019 je bilo objavljeno kratko obvestilo, da pod opr. št. C-433/19 pred Sodiščem EU na predlog avstrijskega Vrhovnega sodišča poteka postopek, v katerem se bo razjasnilo vprašanje, kakšna so razmerja med sporazumom, ki ga sklenejo etažni lastniki (o ustanovitvi etažne lastnine in o medsebojnih razmerjih), in mednarodno pristojnostjo - ali gre za zadeve, ki se nanašajo na stvarne pravice na nepremičnini, ali pa za navaden obligacijski sporazum.
Pravna praksa, 2019⁄40-41	Kdaj vročiti odpoved delavcu, ki ima pravico do 25 mesecev nadomestila za brezposelnost mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.10.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 40-41/2019Delodajalec bo delavcu, ki ne bo več varovan pred upokojitvijo, odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delavec ima pravico do 60-dnevnega odpovednega roka. • Kdaj lahko delodajalec delavcu vroči odpoved?
Pravna praksa, 2019⁄40-41	Najdaljši odpovedni rok pri redni odpovedi delavca mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.10.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 40-41/2019Naš delodajalec je zavod. Pogodbe o zaposlitvi imamo sklenjene na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost in Kolektivne pogodba za negospodarsko dejavnost. • Ali lahko za vse delavce, kadar podajo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določimo 60-dnevni odpovedni rok?
Pravna praksa, 2019⁄40-41	Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije Sonja Strle, 24.10.2019 Ostalo
	Sonja Strle, Pravna praksa, 40-41/2019"Umetna inteligenca je pojem, ki je pljusknil čez robove ozkega tehničnega sveta in ima aplikacije tudi v pravu." S temi besedami je pravnik in kriminolog dr. Aleš Završnik otvoril prvo jesensko šolo z naslovom Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije, ki je potekala med 25. in 27. septembrom 2019 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Dogodek sta organizirala Inštitut za kriminologijo in PF Univerze v Ljubljani, na njem pa je 18 predavateljev obravnavalo vprašanja in dileme, ki jih umetna inteligenca prinaša na različna pravna področja.
Pravna praksa, 2019⁄40-41	Javnost magnetogramov sej senata fakultete Sonja Strle, 24.10.2019 JAVNO OBVEŠČANJE
	Sonja Strle, Pravna praksa, 40-41/2019Pobudnik je za potrebe raziskave v diplomski nalogi zaprosil za posredovanje magnetogramov sej senata. Komisija za etiko je možnost uporabe podatkov omejila tako, da je zahtevala anonimizacijo magnetogramov. To je pobudniku onemogočilo izvedbo sociološke analize, za katero je nujna informacija, kdo izjave podaja, saj se s tem opredeljuje kontekst razmerij moči, statusnih razmerij itd. Na Informacijskega pooblaščenca (IP) je naslovil tri vprašanja:
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 67 \| Naslednja >>