Literatura

Stran 1 / 69 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1723)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2020⁄24-25	Uveljavljanje olajšave za otroka, ki nima istega stalnega prebivališča mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.6.2020 Davki občanov in dohodnina
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 24-25/2020• Ali res drži, da je za uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana po novem nujno, da ima ta prijavljeno isto stalno prebivališče kot tisti, ki ga želi uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana?
Pravna praksa, 2020⁄24-25	Še o izvršbi na podlagi verodostojne listine na Hrvaškem in v Sloveniji Zoran Skubic, 18.6.2020 Civilni sodni postopki
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2020Pred skoraj natanko tremi leti je Sodišče (EU) v odločitvah Zulfikarpašić in Pula Parking ocenjevalo hrvaško (delegirano) ureditev postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine (VL) z vidika Uredbe št. 805/2004 (evropski nalog za izvršbo; ENI) in Uredbe št. 1215/2012 (izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah). Ugotovilo je, da ureditev, ki zgolj tamkajšnjim notarjem določa pristojnost izdajanja tovrstnih sklepov, nima čezmejnih učinkov. Tako hrvaškega sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na podlagi VL, zoper katerega tudi ni bil podan ugovor dolžnika, preprosto ni mogoče čezmejno izvršiti, vsaj ne preko mehanizmov, ki jih določata ti dve uredbi. Toda kaj se zgodi v primeru, da je tovrsten ugovor vseeno podan? Ali pristojno hrvaško sodišče v ugovornem postopku ravna kaj drugače, kot bi sicer, in kaj to pomeni za pravice hrvaških subjektov? To so bile ključne dileme dveh združenih zadev, ki ju je nedavno obravnavalo Sodišče (EU).
Pravna praksa, 2020⁄24-25	Nemška obveščevalna služba je neustavno posegala v telekomunikacijsko zasebnost tujih oseb v tujini Zoran Skubic, 18.6.2020 Poštni promet in telekomunikacije, Človekove pravice
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2020Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG) je nedavno tega sprejelo prelomno odločitev, ki je "do tal" zamajala obveščevalno srenjo, in to ne samo v Nemčiji. V več kot 120 strani dolgi sodbi je namreč ugotovilo, da je tamkajšnja obveščevalna služba (Bundesnachrichtendienst; BND) pri opravljanju svojih nalog na tujem vrsto let delovala v nasprotju z vsaj dvema temeljnima pravicama, ki ju varuje nemška ustava (Grundgesetz; GG), in sicer pravico do telekomunikacijske zasebnosti (drugi stavek člena 10(1) GG) ter svobodo tiska oziroma javnega obveščanja (člen 5(1) GG). To odločitev je sprejelo na podlagi ustavne pritožbe mednarodne organizacije Novinarji brez meja (Reporters Without Borders), ki se ji je pridružilo več tujih novinarjev, med katerimi je moč najti tudi njihovega slovenskega kolega Blaža Zgago.
Pravna praksa, 2020⁄24-25	Državna pomoč za ublažitev posledic covida-19: primerjava evropskih in slovenskih ukrepov Ana Stanič, 18.6.2020 Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, PRORAČUN
	Ana Stanič, Pravna praksa, 24-25/2020Osem dni po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca letos razglasila covid-2019 kot pandemijo, je Evropska komisija izdala Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covida-19 (v nadaljevanju: ZO). V njem je razglasila izbruh covida-19 za izredne razmere na področju javnega zdravja za državljane in družbe. Sklicujoč se na 107(3)(b) člen Pogodbe o delovanju EU (PDEU), je Komisija izrazila mnenje, da se državna pomoč, ki je namenjena podjetjem za odpravo pomanjkanja likvidnosti, in kot zagotovilo, da motnje, ki jih je povzročil izbruh covida-19, ne ogrožajo sposobnosti njihovega preživetja, lahko razglasi do 31. decembra 2020 za združljivo z notranjim trgom.
Pravna praksa, 2020⁄23	Plačilo stroškov prehrane pri upokojenskem delu mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.6.2020 ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 23/2020Pri delodajalcu dela več upokojencev na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu upokojencev. • Ali jim lahko povrne strošek prehrane v enaki višini kot delavcem?
Pravna praksa, 2020⁄22	Je poslušanje radia v avtu "priobčitev javnosti" v smislu Direktive o avtorski pravici? Zoran Skubic, 4.6.2020 Intelektualna lastnina, JAVNO OBVEŠČANJE
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2020Sodna praksa Sodišča EU (SEU) o razlagi pravice do "priobčitve javnosti" v avtorskem pravu ima precej dolgo "brado", saj je to sodišče v zadnjih petnajstih letih, začenši s sodbo Mediakabel, o tej problematiki izdalo vsaj dvajset sodb in sklepov. Del pravne teorije je ta, po sili dejstev in narave precej zapleten in razdrobljen korpus odločitev poimenoval celo blodnjak, v katerem mora SEU kot mitični Tezej vsakič znova najti novo Ariadnino nit za izhod iz vsakokratne zagate, ki jo narekujejo dejstva posamičnega primera. In ti primeri so lahko tako različni, kot je le možna pojavna različnost avtorskega prava v stvarnosti. A kot po navadi je moč daleč največ zapletov najti prav pri najpomembnejši postranski umetnosti na svetu - glasbi. SEU je tako nedavno tega obravnavalo švedsko zagato s skorajda absurdnim vprašanjem, ki bi se ga dalo parafrazirati v: "Ali bi morali vozniki kratkoročno najetih ("rent-a-car") vozil med vožnjo pravzaprav prisluhniti zgolj - brnenju motorja?"
Pravna praksa, 2020⁄22	Podaljšanje referenčnega obdobja za izrabo starega letnega dopusta mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.6.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 22/2020Delodajalca zanima, ali lahko delavcem podaljša referenčno obdobje za izrabo starega letnega dopusta iz leta 2019.
Pravna praksa, 2020⁄22	Rok za izplačilo regresa v letu 2020 mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.6.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 22/2020Delodajalca zanima, ali lahko regres za letni dopust v letu 2020 izplača kasneje kot 1. julija.
Pravna praksa, 2020⁄20-21	Najemnine med epidemijo: ali v Sloveniji še velja pravno pravilo paragrafa 1104 ODZ? Zoran Skubic, 28.5.2020 Obligacije
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 20-21/2020Pozornemu gledalcu nedavne 35. izredne seje Državnega zbora, kjer je bila na dnevnem redu obravnava enega od interventnih zakonov v boju z zahrbtno boleznijo COVID-19, se je bržkone v spomin vtisnila predvsem interakcija, v kateri je eden od poslancev iz vrst vladajoče koalicije izrecno poudaril avstrijsko rešitev na področju prava obligacij. Ta določa, da kadar najemnik zaradi višje sile - kamor izrecno spada tudi primer izbruha kužne bolezni - najetih prostorov ne more uporabljati, gre najemnina na rovaš najemodajalca. Minister za finance se je kot predstavnik vlade s tem strinjal in navrgel, da gre po njegovem védenju za več kot sto let staro ureditev, za katero je pravzaprav škoda, da ni veljavno pravo tudi pri nas. A česar onadva nista vedela in tudi nista mogla vedeti, saj se tega dejstva zaveda vse bolj ozek krog slovenskih pravnikov, je dejstvo, da sta govorila o ureditvi, ki je pri nas z določenim pridržkom, če ne neposredno veljavno, pa vsaj dopolnilno upoštevno pravno pravilo ...
Pravna praksa, 2020⁄20-21	Ali se krizni dodatek upošteva pri izračunu nadomestila plače za bolniško? mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 28.5.2020 Delovna razmerja, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 20-21/2020Delodajalec je delavcem, ki so delali, za marec, april in maj izplačal krizni dodatek. • Ali se v primeru, da bo delavec v bolniškem staležu npr. junija, v osnovo, od katere se izračunava nadomestilo plače za bolniško, všteva tudi krizni dodatek?
Pravna praksa, 2020⁄19	Nacionalna identiteta kot sredstvo za omejevanje pravice do osebnega imena? Jeršič Mark, Sajovic Kristina, Samobor Ana, Tacer Lucija, 14.5.2020 Varstvo človekovih pravic
	Mark Jeršič, Kristina Sajovic, Ana Samobor, Lucija Tacer, Pravna praksa, 19/2020Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in Sodišče Evropske unije (SEU) v svojih odločitvah pogosto obravnavata pravico posameznika do osebnega imena, ki jo obe razumeta kot sestavni del posameznikove pravice do zasebnega in družinskega življenja. Primarni fokus ESČP je varstvo človekovih pravic in s tem varstvo posameznikovega osebnega imena v luči njegove identitete ter povezanosti z družinskimi člani, SEU pa varstvo te pravice nudi le, kadar obstaja ustrezna povezava s pravnim redom EU, zlasti v okviru zagotavljanja svobode gibanja in prebivanja na območju EU, kar odločanje postavlja v nekoliko bolj ekonomski kontekst.
Pravna praksa, 2020⁄19	Odvzem premoženja nezakonitega izvora je zakonit tudi, kadar ni (neposredna) posledica kazenske (ob)sodbe Zoran Skubic, 14.5.2020 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2020Dileme glede mehanizma "pravičnega" odvzema premoženja nezakonitega izvora (OPNI) so postale še posebej aktualne zlasti v času prejšnje finančne in gospodarske krize. Dokler sta se na ključnih trgih še cedila (finančni) med in mleko, je bilo namreč nesorazmerno doseženo povečanje premoženja celo izkaz posameznikove poslovne uspešnosti. A z nastopom krize leta 2008 se je to spremenilo in posledično sta se (tudi pri nas) politika in pravna stroka pričeli pospešeno ukvarjati s tem problemom. Zapleti so bili seveda neizbežni, saj se OPNI kot "mešani" pravni institut nahaja tik ob razpotju (vsaj) kaznovalnega in civilnega prava. Kazenski postopki, zlasti seveda tisti, ki so povezani z gospodarsko kriminaliteto, so zaradi svoje inherentne kompleksnosti pač pregovorno dolgotrajni. Premoženje, zlasti tisto bolj likvidne narave, pa v času, ko je za prenos finančnih sredstev z enega dela sveta na drugega potrebnih zgolj par klikov, utegne zelo hitro "smukniti" v kako tujo jurisdikcijo, ki ni preveč naklonjena razkrivanju podatkov o tovrstnih prenosih, kaj šele njihovemu povračilu.
Pravna praksa, 2020⁄17-18	Omejitve ZIUPPP in ZIUZEOP glede odpuščanja delavcev mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 6.5.2020 Delovna razmerja, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 17-18/2020Delodajalec se je odločil, da bo nekaj delavcem odredil čakanje na delo po interventnem zakonu. • Ali je v primeru odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga s čim omejen?
Pravna praksa, 2020⁄17-18	Gospodarske pogodbe: tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov dr. Anja Strojin Štampar, 6.5.2020 Kultura in umetnost, Gospodarske družbe, splošni predpisi
	dr. Anja Strojin-Štampar, Pravna praksa, 17-18/2020Knjiga Gospodarske pogodbe: Tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov avtorice dr. Vesne Kranjc je novejša izdaja knjige Gospodarsko pogodbeno pravo, ki je izšla pri GV Založbi leta 2006. Nova izdaja je dopolnjena ne le z vidika spremenjenih pravnih virov, ampak tudi z vidika razvoja gospodarskih pravnih poslov in sodne prakse. Nova so poglavja, ki obravnavajo novejše posle s področja zavarovanja obveznosti, distribuiranja blaga in storitev ter izvajanja investicijskih del, ostala poglavja pa so razširjena in dopolnjena. Knjiga, ki je že ob prvi izdaji prinesla poglobljeno analizo gospodarskega pogodbenega prava, z novo izdajo postaja še bolj aktualna in priročna.
Pravna praksa, 2020⁄17-18	Izločitev sodnika in videz nepristranskosti sodišča Zoran Skubic, 6.5.2020 Sodišča
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 17-18/2020"Ne glede na to, da je sodba morda res pravična in nepristranska, mora biti to tudi navzven jasno razvidno. Ni [namreč] dovolj, da sodišče pravično odloči, ampak mora biti odločitev sodišča tudi dojeta kot pravična." Ta zapis iz nedavnega sklepa Vrhovnega sodišča RS je povzetek - in v nadaljevanju parafraza - vodilne misli odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (Sodišča) v zadevi Kinský, in sicer da je eden ključnih elementov moderne pravice do poštenega sojenja, ki jo varujejo določbe iz prvega odstavka 6. člena Konvencije (EKČP), ravno videz nepristranskosti sodišča. Tega po stališču Sodišča ne sme omajati prav noben zunanji vpliv, še posebej pa ne v primeru, da ga - kot je bil to primer v zadevi Kinský- spremlja mestoma precej brezobzirna kritika zlasti nosilcev izvršilne veje oblasti. Kaj pa ko se obtožencu pripeti, da ga v dveh ločenih kazenskih postopkih (ob)sodi senat, v katerem sodeluje isti sodnik? Ali že to dejstvo samo po sebi pomeni, da videza nepristranosti sodišča več ni?
Pravna praksa, 2020⁄15-16	Zaznamba spora je pomembna mag. Romana Rački Strmole, 23.4.2020 Zemljiška knjiga in zemljiški kataster
	mag. Romana Rački-Strmole, Pravna praksa, 15-16/2020Stranke se obračajo na sodišče zaradi učinkovitega pravnega varstva svojih pravic, vendar pa pravnomočna sodna odločba sama po sebi še ne daje jamstva, da bodo posameznikove pravice tudi realizirane. Nemalokrat se stranke zaradi varstva svojih pričakovanih pravic poslužujejo tudi instrumentov zemljiškoknjižnega prava. Marsikdaj se izkaže, da je to nujno za uveljavitev in izpolnitev sodne odločbe s takšnimi učinki, kot jih stranke zasledujejo.
Pravna praksa, 2020⁄15-16	Kakšno osnovno plačo naj delodajalec določi v pogodbi o zaposlitvi mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 23.4.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15-16/2020Delodajalca zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti, po kateri delavcem pripada osnovna plača tarifnega razreda, ki je nižja od minimalne plače. Ker se mu zdi tako določena osnovna plača nizka, bi delavcem rad v pogodbi o zaposlitvi določil osnovno plačo v višini minimalne plače. • Ali je kakšna razlika med obema možnostma?
Pravna praksa, 2020⁄14	Referenčni indeks španskih hipotekarnih kreditov - jasen in razumljiv? Zoran Skubic, 9.4.2020 TRGOVINA
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 14/2020Težko je ugovarjati trditvi, da se dandanes večina nepremičnin kupuje s hipotekarnim kreditom. Na to nas spomni tudi nedavna in za nekatere precej sporna omejitev stanovanjskih in potrošniških kreditov s strani Banke Slovenije. Za povprečnega potrošnika je razumevanje zapletenih pojmov in pogojev tovrstnih kreditov kar precejšen zalogaj. Redki so namreč tisti, ki lahko brez dodatnih pojasnil razumejo področne termine, kot sta "referenčni indeks" ali pa recimo "letna efektivna obrestna mera" (LEOM). Največji zapleti nastajajo, ko je govora o konkretnih izračunih, in to zlasti, ko gre za dejansko višino spremenljivih obrestnih mer, uradnih referenčnih indeksov hipotekarnih kreditov ter seveda višino LEOM, na podlagi katerih so te obrestne mere izračunane. A ne pozabimo, prav zato velja za področnega prodajalca ali ponudnika višja raven skrbnosti, da povprečnem potrošniku zagotovi tisto raven zahtevane obveščenosti, ki mu zagotavlja realno razumevanje višine dejanskih stroškov njegovega kredita. In prav zagotavljanje tovrstnega (še) primernega nivoja potrebne skrbnosti je bilo bistvo odločanja Velikega senata Sodišča (EU) v nedavni španski zadevi ...
Pravna praksa, 2020⁄14	Primerjava čakanja na delo po ZIUPPP in ZIUZEOP zaposlitvi mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 9.4.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 14/2020Čakanje na delo ureja 138. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) in Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) pa sta interventna zakona, ki sta posegla v ureditev čakanja na delo iz ZDR-1.
Pravna praksa, 2020⁄13	Plačilni roki za državne obveznosti po pravu Unije Zoran Skubic, 2.4.2020 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 13/2020Ni še daleč čas, ko je bila tudi Slovenija v kar precej resnih škripcih, in to tudi pri finančni likvidnosti organov javne oblasti. Eden prvih simptomov, da se je finančna kriza, ki se je pričela leta 2008, počasi razlezla še v realni sektor, je bilo prav občutno povečanje plačilne nediscipline, in to tudi, ko je govora o dolžnikih iz vrst subjektov javnega sektorja. In prav na to dejstvo se je zakonodajalec Unije leta 2011 odzval s sprejemom Direktive proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki je za vse javne subjekte, ki so (hkrati) dolžniki v tovrstnih poslih, določil maksimalni plačilni rok največ 60 koledarskih dni. Kot skrajni rok za prenos Direktive v nacionalno zakonodajo je bila določena sredina marca 2013.
Pravna praksa, 2020⁄13	Zbornik 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije Jan Stajnko, 2.4.2020 Kultura in umetnost
	Jan Stajnko, Pravna praksa, 13/2020Med 3. in 4. decembrom 2019 je v Portorožu potekala že 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Pravna praksa, 2020⁄13	Ali je zaprtje trgovine višja sila? mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 2.4.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 13/2020Delodajalec je moral trgovino na podlagi odloka Vlade RS zapreti. Nekaj delavcem je odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. • Ali lahko drugim delavcem odredi čakanje na delo zaradi višje sile?
Pravna praksa, 2020⁄12	Kvota ur dovoljenega dela upokojenca mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.3.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 12/2020Pri delodajalcu dela več upokojencev. Ker ima sezonsko dejavnost (gostinstvo), ga zanima, ali lahko tudi njim neenakomerno razporedi delovni čas ob upoštevanju letne dovoljene kvote ur, ki jih upokojenec lahko opravi.
Pravna praksa, 2020⁄12	Ali je e-knjiga sploh kdaj "rabljena"? Zoran Skubic, 26.3.2020 Intelektualna lastnina
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2020Tehnološke inovacije, zlasti pri razvoju tabličnih računalnikov, so približale e-knjige tudi povprečnemu potrošniku. Pred časom, v obdobju razmaha Amazonovega Kindla, so se obravnavale celo kot resna konkurenca njihovim tiskanim različicam. Do zatona tiskanih knjig vseeno ni prišlo, se pa je pojav e-knjig v vsakdanjem življenju utrdil do te mere, da je nanj hočeš nočeš postalo pozorno tudi pravo. Tako je bil Veliki senat Sodišča (EU) pred kratkim soočen z zanimivo pravno "zagato" v zvezi z nematerializirano (digitalno) vsebino. Je torej dopustno, da lastnik, ko kupi izvod e-knjige, s tem izvodom nato prosto lastninskopravno razpolaga, vključno z upravičenjem, da ga proda drugemu. Oziroma povedano drugače, ali je izvod e-knjige sploh kdaj zares - rabljen?
Pravna praksa, 2020⁄11	Ali mora študent za študentsko delo opraviti zdravniški pregled? mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.3.2020 VARSTVO PRI DELU
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2020Pri delodajalcu dela več študentov. Nekateri opravljajo pisarniško delo, drugi pa težja fizična dela. • Ali mora delodajalec tudi študente poslati na zdravstvene preglede na medicino dela?
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 69 \| Naslednja >>