Literatura

Stran 1 / 69 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1701)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2020⁄12	Kvota ur dovoljenega dela upokojenca mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.3.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 12/2020Pri delodajalcu dela več upokojencev. Ker ima sezonsko dejavnost (gostinstvo), ga zanima, ali lahko tudi njim neenakomerno razporedi delovni čas ob upoštevanju letne dovoljene kvote ur, ki jih upokojenec lahko opravi.
Pravna praksa, 2020⁄12	Ali je e-knjiga sploh kdaj "rabljena"? Zoran Skubic, 26.3.2020 Intelektualna lastnina
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2020Tehnološke inovacije, zlasti pri razvoju tabličnih računalnikov, so približale e-knjige tudi povprečnemu potrošniku. Pred časom, v obdobju razmaha Amazonovega Kindla, so se obravnavale celo kot resna konkurenca njihovim tiskanim različicam. Do zatona tiskanih knjig vseeno ni prišlo, se pa je pojav e-knjig v vsakdanjem življenju utrdil do te mere, da je nanj hočeš nočeš postalo pozorno tudi pravo. Tako je bil Veliki senat Sodišča (EU) pred kratkim soočen z zanimivo pravno "zagato" v zvezi z nematerializirano (digitalno) vsebino. Je torej dopustno, da lastnik, ko kupi izvod e-knjige, s tem izvodom nato prosto lastninskopravno razpolaga, vključno z upravičenjem, da ga proda drugemu. Oziroma povedano drugače, ali je izvod e-knjige sploh kdaj zares - rabljen?
Pravna praksa, 2020⁄11	Nedogovorjena sprememba izvorne kode računalniškega programa je kršitev pogodbenih obveznosti Zoran Skubic, 19.3.2020 Obligacije, Intelektualna lastnina
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2020Živimo v vse bolj digitaliziranem svetu, ki ga zlasti na področju prava pestijo "stare" meje, aksiomi in prepričanja. Ti niso več kos novim izzivom, ki v bistvenem izvirajo iz zgoraj omenjenega dejstva. Računalniška koda je postala svetovna lingua franca, ki jo posvečeni razumejo enako vsepovsod, kar pa za pravo žal ne velja. Pravo je namreč izrazito teritorialno, in to tudi, ko gre za tako "osnovna" vprašanja, kot je na primer področje civilne odgovornosti. Prav to dejstvo se je izkazalo kot še posebej pereče pri nedavni presoji Sodišča (EU) v francoskem primeru, kjer je šlo za pogodbeno kršitev, ki jo je zagrešila ena od pogodbenih strank s tem, da je nepooblaščeno posegla v izvorno programsko kodo. A ker francosko civilno pravo ne dovoli kumulacije zahtevkov iz naslova kršitve pogodbe z zahtevki, ki izvirajo iz civilnega delikta, je moralo Sodišče podati presojo tega vprašanja tako z vidika ureditve Direktive 2004/48 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine kot tudi Direktive 2009/24 o pravnem varstvu računalniških programov.
Pravna praksa, 2020⁄11	Ali mora študent za študentsko delo opraviti zdravniški pregled? mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.3.2020 VARSTVO PRI DELU
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2020Pri delodajalcu dela več študentov. Nekateri opravljajo pisarniško delo, drugi pa težja fizična dela. • Ali mora delodajalec tudi študente poslati na zdravstvene preglede na medicino dela?
Pravna praksa, 2020⁄11	Izredni dopust za prvošolčka mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.3.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2020Z letošnjim letom moramo dati delavcem, ki bodo imeli prvošolčka, en dan letnega dopusta več. • Ali jim ga odmerimo že pri marčevski odmeri dopusta?
Pravna praksa, 2020⁄10	Dodatek za vrhunske športnike samo za državljane? Zoran Skubic, 12.3.2020 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 10/2020Prosto gibanje delavcev v Uniji zajema kar dve od njenih štirih temeljnih svoboščin, tj. pravice do prostega pretoka tako oseb kot tudi storitev. Vse svoboščine skupaj predstavljajo bistvo te povezave že od leta 1957. Skupnega notranjega trga, ki je conditio sine qua non Unije, si brez izpolnjevanja tudi te predpostavke sploh ni mogoče predstavljati. A kar naj bi bilo a priori samoumevno, se zna v nacionalnih ureditvah držav članic včasih kar hitro porazgubiti. Ozkosrčnost nacionalnih zakonodajalcev namreč pogosto ne pozna meja, ali bolje rečeno, jih ponekod precej lahkomiselno ponovno postavlja. So pa tudi mejni primeri. Sodišče (EU) je pred kratkim presojalo slovaško ureditev, ki vrhunskim športnikom, ki so v času nekdanje skupne češkoslovaške države dosegli najvišja priznanja, a so se pozneje kljub prebivališču na Slovaškem odločili za češko državljanstvo, zgolj zaradi tega dejstva odreka dodatke in ugodnosti (do katerih so sicer tovrstni športniki s slovaškim državljanstvom upravičeni).
Pravna praksa, 2020⁄10	Spremenjena interpretacija prepovedi skupinskega izgona, ne pa prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja Bardutzky Samo, Samobor Ana, 12.3.2020 Varstvo človekovih pravic, Tujci
	dr. Samo Bardutzky, Ana Samobor, Pravna praksa, 10/2020Sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi N. D. in N. T. proti Španiji, št. 8675/15 in 8697/15, z dne 13. februarja 2020, da Španija ni kršila Protokola št. 4 k EKČP, ki je spremenil odločitev Senata z dne 3. oktobra 2017, je bila v mednarodni akademski skupnosti sprejeta večinoma kritično, v Sloveniji pa se je del politike nanjo odzval tudi s pobudami za zaostritev zakonodaje, ki ureja migracije in nadzor mej. Poleg tega so se pojavila tudi vprašanja, ali ne pomeni ta odločitev strasbourškega sodišča, da je Ustavno sodišče RS odločilo napačno, ko je septembra 2019 razveljavilo del 10.b člena Zakona o tujcih. Vendar pa je do tovrstnih zaključkov mogoče priti le, če spregledamo, kakšna stališča je ESČP v sodbi v resnici zavzelo, spremenilo ali ohranilo.
Pravna praksa, 2020⁄10	Kateri dodatki se še vedno lahko vštevajo v minimalno plačo? mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.3.2020 Plače v gospodarstvu, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 10/2020Delodajalec ima v pogodbah o zaposlitvi z zaposlenimi določeno, da jim pripada gasilski dodatek. • Ali je ta dodatek izvzet iz minimalne plače?
Pravna praksa, 2020⁄10	Ali je BicikeLJ javno prevozno sredstvo? mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.3.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 10/2020Delodajalca zanima, ali lahko kolo, ki se koristi na Urbano (BicikeLJ), in podobne sisteme v drugih mestih štejemo kot javno prevozno sredstvo. Vprašanje je relevantno pri določanju potnih stroškov zaposlenih na/z delovnega mesta, kjer se upošteva najcenejši javni prevoz.
Pravna praksa, 2020⁄8-9	Pravila kolektivnega izgona nezakonitih migrantov v luči EKČP Zoran Skubic, 5.3.2020 Varstvo človekovih pravic
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Nezakonite migracije so v ospredju politik Unije in njenih držav članic vsaj od izbruha sirske državljanske vojne leta 2011. Svoj neslavni vrhunec je omenjena problematika dosegla v letih 2015 in 2016, ko so se tudi čez slovenske vasi in mesta valile trume tako sirskih beguncev kot tudi ekonomskih migrantov, največ iz držav severne in severozahodne Afrike ter širšega območja Bližnjega vzhoda. Dogovor Unije s Turčijo, ki je ta tok zavrl, je povzročil, da so se migracije umaknile z naslovnic, nikoli pa niso in tudi ne bodo popolnoma izginile. To velja zlasti za tiste države članice Unije, katerih ozemlje je večinoma obkroženo s Sredozemskim morjem. Mednje zagotovo spadata zlasti Grčija in Italija ter seveda Malta in Ciper. Pri tem ni moč zanemariti niti Španije, ki ima še dodatno posebnost, in sicer dve eksklavi neposredno na afriški obali, ki sta hkrati tudi zunanji schengenski meji, Ceuto in Melillo na obali Maroka. In prav ozemlje Melille, ki je na kopenski strani že od leta 2014 obkroženo s trinajstimi kilometri trojne mejne ograje, ponekod visoke tudi šest metrov, je bilo v ospredju odločanja sedemčlanskega senata leta 2017, nedavno tega pa še Velikega senata strasbourškega sodišča.
Pravna praksa, 2020⁄8-9	Zbiranje osebnih podatkov o lastnikih predplačniških SIM kartic Zoran Skubic, 5.3.2020 Varstvo človekovih pravic, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Pravica do zasebnosti je v današnjem digitaliziranem svetu tudi zaradi našega lahkomiselnega in nepremišljenega obnašanja na spletu vse bolj "na udaru". Vse od nesrečnih dogodkov septembra leta 2001 pa je naša zasebnost še pod dodatnim mikroskopom takih ali drugačnih varnostnih služb. Tako niti ne čudi, da se o nas zbira vedno več podatkov, pogosto tudi "na zalogo". V času, ko skoraj ni več moč najti osebe, ki ne bi imela takih ali drugačnih mobilnih naprav, (primarno) namenjenih brezžični telefonski komunikaciji, pa so nacionalni represivni organi pogosto v zadregi, kako izvajati nadzor tudi nad tistim segmentom uporabnikov mobilne telefonije, ki za opravljanje tovrstnih komunikacijskih potreb uporabljajo predplačniške pakete. Ti že po svoji naravi uporabnikom zagotavljajo precej večjo anonimnost, kar pa nacionalnim zakonodajalcem ni po godu.
Pravna praksa, 2020⁄8-9	Podaljšanje pogodbe delavcu na bolniški zaradi povečanega obsega dela mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.3.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 8-9/2020Delavec je zaradi začasno povečanega obsega dela zaposlil delavca za določen čas enega leta. Po enajstih mesecih dela je delavec nastopil bolniški stalež. Kaže, da bo delavec na bolniški še nekaj časa. Ko bo ozdravel, pa ga bo delodajalec potreboval. • Ali mu lahko podaljša pogodbo še za določen čas enega leta, čeprav bo delavec v času izteka prve pogodbe oz. sklenitve nove v bolniškem staležu?
Pravna praksa, 2020⁄8-9	Dostopanje do zdravstvenih podatkov Sonja Strle, 5.3.2020 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Sonja Strle, Pravna praksa, 8-9/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil z vprašanjem glede pravice posameznika, čigar zdravstveni podatki se obdelujejo, do informacije o vpogledih v njegove osebne podatke.
Pravna praksa, 2020⁄7	Odgovor na objavljeno Izjavo Sodnega sveta v zvezi z nekaterimi medijskimi objavami o postopku oblikovanja mnenja za kandidate za Splošno sodišče EU dr. Saša Sever, 20.2.2020 Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Saša Sever, Pravna praksa, 7/2020Na to izjavo sem se primoran odzvati in pojasniti svoje ozadje tega za Sodni svet in Republiko Slovenijo nedostojnega postopka izbire kandidatov za sodnike Splošnega sodišča EU (SSEU). Izjava Sodnega sveta vsebuje, kar se mene tiče, povsem nepreverjeno in neresnično navedbo, da sem v medijih brez argumentov širil dvome o zakonitosti in pravilnosti postopka izbire sodnika SSEU.
Pravna praksa, 2020⁄7	Odpoved odpravnini v poravnavi mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.2.2020 Obligacije, Civilni sodni postopki
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 7/2020Delodajalec je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpravnine mu ni izplačal. Delavec je vložil tožbo in vtožuje nezakonitost odpovedi ter terja plačilo odpravnine. • Ali se delavec in delodajalec na poravnalnem naroku lahko dogovorita za nižje izplačilo odpravnine, kot gre delavcu po zakonu?
Pravna praksa, 2020⁄7	Soglasje za nadurno delo nad 170 ur mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.2.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 7/2020• Ali mora zaposleni za vsakokratno preseganje kvote nadurnega dela podpisati izjavo ali je dovolj, da jo podpiše, ko doseže kvoto 170 nadur, in izjava zadostuje do preseganja 230 nadur?
Pravna praksa, 2020⁄7	Društvo za medijsko kulturo v mednarodnem projektu YOU4EU o informacijah javnega značaja Erce Maruša, Velički Patrik, Stajnko Jan, 20.2.2020 JAVNO OBVEŠČANJE
	Maruša Erce, Patrik Velički, Jan Stajnko, Pravna praksa, 7/2020Člani Društva za medijsko kulturo, ki deluje na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in mu predseduje asistent za kazensko pravo Jan Stajnko, smo se prijavili na projekt YOU4EU in v sklopu natečaja Sodelovanje državljanov 2.0 idejno zasnovali aplikacijo, ki bi pripomogla k večji participaciji državljank in državljanov pri vključevanju v demokratično odločanje. Naša ideja je vsebovala pomožno mobilno aplikacijo, ki bi posameznika vodila skozi stopnje izpolnjevanja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prijavljena ideja ni bila uvrščena med finalne projekte, smo pa bili člani društva prek organizacije PINA povabljeni, da se udeležimo mednarodnih debat na temo vključevanja državljanov v različne procese znotraj EU oz. na temo relevantnih izzivov znotraj EU.
Pravna praksa, 2020⁄7	Odškodninska odgovornost nezakonitih kartelov in poraba javnih sredstev Zoran Skubic, 20.2.2020 Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 7/2020Temelj EU je skupni trg, bistvene predpostavke za njegov obstoj in delovanje v praksi pa sta - poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala - varstvo potrošnikov ter spoštovanje svobodne in poštene konkurence na trgu. Nedovoljeno kartelno določanje cen nedvomno izkrivlja konkurenco na relevantnem trgu, in sicer ne zgolj neposredno, tj. med udeleženci kartela, marveč tudi posredno povzroča dvig cen pri ostalih konkurentih.
Pravna praksa, 2020⁄6	Ponovno o posegih izvršilne in zakonodajne veje oblasti v poljsko pravosodje Zoran Skubic, 13.2.2020 Sodišča
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2020Vsak poseg drugih dveh vej oblasti v delo, predvsem pa delovanje ter dejansko izvrševanje pristojnosti neodvisne in samostojne sodne veje oblasti, je v demokratični družbi, ki naj bi bila utemeljena na vladavini prava, vedno razlog za skrb. Bridke in nedavne zgodovinske izkušnje nas učijo, da se je dokončni razkroj pravne države, s tem pa tudi organiziranega sistema varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pogosto pričel prav s pojavom tako ali drugače državno sponzoriranega sankcioniranja domnevno "neposlušnih" sodnikov in tožilcev. Ta lahko ima namreč izrazito mnogotere pojavne oblike, od prisilnega upokojevanja "prestarih" pravosodnih funkcionarjev pa vse do posebej prirejenih oblik disciplinskih postopkov, praviloma pod krinko populistične krilatice za "večjo učinkovitost in pravičnost". Pozornost so zato pritegnili nedavni ukrepi madžarskega, predvsem pa poljskega zakonodajalca, ki pod krinko takšne ali drugačne "lustracije" izvaja posege v tamkajšnjo sodno oblast. Pred kratkim je bil ponovno "na tnalu" Sodišča (EU) eden tovrstnih ukrepov. Šlo je za novo, tj. bolj "pravično" ureditev obravnavanja pritožb zoper "prisilno" upokojitev vrhovnih sodnikov.
Pravna praksa, 2020⁄6	Dan prenehanja pogodbe na podlagi sporazuma mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.2.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2020Delavcu je prenehalo delovno razmerje na podlagi sklenjenega sporazuma. V njem smo zapisali, da "20. decembra 2019 preneha veljavnost pogodbe o zaposlitvi". • Na kateri dan mu preneha delovno razmerje?
Pravna praksa, 2020⁄6	Minimalna višina malice in prevoza za šoferja mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.2.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2020Delodajalčeva glavna dejavnost je 49.410 (cestni tovorni promet). Včasih je veljala kolektivna pogodba za cestni tovorni promet, ki pa ne velja več. • Koliko mora delodajalec dati delavcu nadomestila za malico in prevoz? • Koliko mora delavec prejeti plače, kadar je na vožnji po tujini?
Pravna praksa, 2020⁄6	Obveščanje etažnih lastnikov o izidu glasovanja Sonja Strle, 13.2.2020 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori
	Sonja Strle, Pravna praksa, 6/2020Informacijski pooblaščenec (IP) je v opisanem primeru obravnaval vprašanje, ali so etažni lastniki upravičeni do obvestila o izidu glasovanja, tako da se sestavi poimenski seznam, na katerem je navedeno, kako je posamezni etažni lastnik glasoval.
Pravna praksa, 2020⁄5	Popravek plače brez pobotne izjave mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 6.2.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 5/2020Delodajalec je ugotovil, da je delavcu pri plači za prejšnji mesec pomotoma obračunal višji dodatek za delovno dobo, kot mu pripada po kolektivni pogodbi dejavnosti, ki zavezuje delodajalca. • Ali za popravke pri obračunu plače delodajalec potrebuje tudi pobotno izjavo?
Pravna praksa, 2020⁄5	Dopustno zaračunavanje ogrevanja skupnih prostorov v etažni lastnini Zoran Skubic, 6.2.2020 Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 5/2020Etažna lastnina kot pravni institut, ki ga v našem prostoru poznamo že vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja, Slovencem še vedno povzroča kar precej preglavic, zlasti v praksi. Težave z določitvijo in (so)uporabo tovrstne lastnine pa ne pestijo le slovenskega, temveč tudi druge pravne sisteme, na primer bolgarskega. Sodišče (EU) je pred kratkim presojalo več vprašanj, ki so se nanašala na pravično razdelitev stroškov ogrevanja skupnih prostorov v okviru etažne lastnine, in sicer z vidika Direktive 2011/83 o pravicah potrošnikov ter direktiv 2006/32 in 2012/27 o energetski učinkovitosti. Je torej v skladu s področnim pravom EU nacionalna ureditev, ki določa, da morajo etažni lastniki zgradb v etažni lastnini, oskrbovani iz omrežja za daljinsko ogrevanje, prispevati k plačilu stroškov ogrevanja, čeprav ga ti v svojih stanovanjih nato dejansko ne uporabljajo? In nadalje, ali je v luči direktiv 2006/32 in 2012/27, ki države članice zavezujeta, da obračun energije za končne odjemalce odmerjajo "na podlagi dejanske porabe", dopustna ureditev, ki določa, da se del teh stroškov med etažnimi lastniki deli glede na kriterij ogrevane prostornine svojih stanovanj?
Pravna praksa, 2020⁄4	Ali je šolar z odločbo o posebnih potrebah "zmerno, težje ali težko duševno prizadet otrok" za namen KPDBS? mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 30.1.2020 Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, KOLEKTIVNE POGODBE
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 4/2020Po Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije delavcu pripadajo dodatni trije dnevi letnega dopusta, če neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadetega otroka. • Kako in na podlagi česa lahko delodajalec ve, kdaj delavec izpolni ta pogoj? • Ali zadošča odločba Zavoda RS za šolstvo o otrokovih posebnih potrebah?
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 69 \| Naslednja >>