O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 18 (od skupaj 18)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Latinizmi v angleških pravnih besedilih

Nataša Skubic, 8.12.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 48/2016V zadnjem terminološkem kotičku v tem letu se bom znova dotaknila teme, o kateri sem bolj obširno pisala pred leti, saj se vedno znova izkaže, da ugotovitev, da vprašanje uporabe latinskih pravnih pojmov v angleščini, slovenščini ali katerem koli drugem jeziku ni nikoli popolnoma razrešeno, še kako
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Priloga (II)

Nataša Skubic, 24.11.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 45-46/2016V prejšnjem kotičku sem si zastavila vprašanje, kako izbrati med številnimi angleškimi ustreznicami, ko prevajamo pojem priloga v angleščino. V pravnih besedilih najpogosteje zasledimo pojme an addendum, an enclosure, an attachment, an appendix, an annex, an exhibit, a supplement, a schedule in a rider. Ugotovila sem, da je slovenski pojem priloga zelo splošen in da zajema zelo različne priloge (dodatke, dopolnila, anekse) zelo različnim dokumentom. V angleščini je možnosti bistveno več, vendar so razlike med njimi zelo majhne, nekateri pojmi se uporabljajo kot sopomenke, poleg tega pa se v različnih državah uporabljajo različno. V prejšnjem kotičku sem opredelila prvih pet pojmov z zgornjega seznama, v tem kotičku nadaljujem z ostalimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Priloga (I)

Nataša Skubic, 10.11.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 43/2016V tem in prihodnjem kotičku bom poskušala streti enega trših prevajalskih orehov, in sicer, kako prevesti pojem priloga v angleščino. Na voljo so številne možnosti. Izbrala sem pojme an addendum, an enclosure, an attachment, an appendix, an annex, an exhibit, a supplement, a schedule in a rider, ker jih v pravnih besedilih zasledimo najpogosteje. Vsakega od njih bom opredelila in poskušala prikazati razlike ter razmerja med njimi. Slovenski pojem priloga je zelo splošen in zajema zelo različne priloge (oziroma dodatke, dopolnila, anekse) k zelo različnim dokumentom. V angleščini so zgoraj našteti pojmi praviloma bolj določni, čeprav so razlike med njimi kdaj zelo majhne, nekateri se lahko uporabljajo kot sopomenke, prav tako se pojmi v različnih državah uporabljajo različno. Vprašanje razmejitve med njimi je eno bolj zanimivih v angleški pravni terminologiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Preživnina in preživljanje

Nataša Skubic, 14.10.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 39-40/2016Preživnina je eden od pomembnejših institutov družinskega prava. V slovenskem pravu poznamo dolžnost preživljanja med zakonci tako v času trajanja zakonske zveze kot po razvezi zakonske zveze, med zunajzakonskimi partnerji in partnerji v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako so starši dolžni preživljati svoje otroke (praviloma do polnoletnosti), polnoletni otroci pa so, pod določenimi pogoji, dolžni preživljati svoje starše. V vseh zgoraj naštetih primerih se v slovenščini enotno uporablja pojem preživnina in šele iz sobesedila je razvidno, za kakšno preživnino gre. V angleščini pa se za različne vrste preživnin uporabljajo različni izrazi. V nadaljevanju se bom ukvarjala z angleškima pojmoma maintenance in support, ki se v družinskem pravu najpogosteje uporabljata za preživljanje oziroma preživnino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Odvzem in zaseg (II)

Nataša Skubic, 22.9.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 36-37/2016V zadnjih dveh kotičkih sem se ukvarjala z odvzemom in zasegom predmetov ter odvzemom premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Najprej sem ugotovila, da lahko pojem odvzem, kot se uporablja v obravnavanih institutih, prevedemo kot confiscation, pojem zaseg pa kot seizure, vendar pa razmejitev med angleškima pojmoma ni vedno jasna. Nadaljevala sem s pojmoma premoženje in premoženjska korist in ugotovila, da se za pojem premoženje v obravnavanem smislu najpogosteje uporablja samostalnik property, v zvezi s pojmom premoženjska korist (pridobljena s kaznivim dejanjem), ki je ožji od pojma premoženje, pa sem omenila samostalnik proceeds. Naslonila sem se na Direktivo 2014/42/EU, v kateri se samostalnik proceeds (of crime) uporablja v smislu premoženjske koristi (pridobljene s kaznivim dejanjem), kot jo poznamo v slovenskem pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Premoženje in premoženjska korist

Nataša Skubic, 1.9.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 34/2016V prejšnjem kotičku sem opredelila tri institute kazenskega prava, in sicer odvzem predmetov, odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in zaseg predmetov. Poskušala sem najti angleške ustreznice za pojma odvzem in zaseg. Ugotovila sem, da lahko pojem odvzem, kot se uporablja v obravnavanih institutih, prevedemo kot confiscation, pojem zaseg pa kot seizure, vendar pa razmejitev med angleškima pojmoma ni vedno jasna in se ne uporabljata dosledno. V tem kotičku bom nadaljevala s pojmoma premoženje in premoženjska korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odvzem in zaseg

Nataša Skubic, 19.8.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu se pojma odvzem in zaseg uporabljata v različnih sobesedilih. Osredotočila sem bom na odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki sta urejena v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ter na zaseg predmetov, ki je ureje
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Socialno delo

Nataša Skubic, 14.7.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 28/2016S prevajanjem pojma socialno delo v angleščino ni večjih težav. Prevedemo ga kot social work. Večje težave so pri njegovi opredelitvi, saj enotne opredelitve ni, poleg tega se te nenehno spreminjajo in so bolj ali manj (ne)popolne in zato deležne številnih kritik. Ena od najpogosteje navajanih je mednarodna opredelitev strokovnega socialnega dela, ki sta jo leta 2014 sprejeli Mednarodna zveza socialnih delavk in delavcev (IFSW) ter Mednarodna zveza šol za socialno delo (IASSW). Dostopna je na http://ifsw.org .
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Rejništvo

Nataša Skubic, 23.6.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 25-26/2016V prejšnjem kotičku sem pisala o posvojitvi kot posebni obliki varstva mladoletnih otrok, v tem kotičku pa nadaljujem z rejništvom kotposebno obliko varstva otrok, ki potrebujejo oskrbo in vzgojo pri osebah, ki niso njihovi starši ali skrbniki. Te osebe so lahko tudi otrokovi sorodniki, medtem ko v slovenskem pravnem redu za rejništvo ne šteje vzgoja in oskrba v zavodu. Rejništvo je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v svoji biološki družini. Rejništvo je urejeno v dveh zakonih, in sicer v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki vsebuje splošne določbe o institutu, in v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD), ki podrobneje ureja vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Posvojitev

Nataša Skubic, 9.6.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 23/2016Posvojitev je eden od temeljnih institutov družinskega prava. Družinsko pravo ali v angleščini family law je v slovarju Black's Law Dictionary opredeljeno kot posebno pravno področje, znotraj katerega so urejeni zelo raznoliki instituti, na primer zakonska zveza (marriage), razveza zakonske zveze (divorce), posvojitev (adoption), skrbništvo in preživljanje otrok (child custody and support), očetovstvo (paternity), mladoletniško prestopništvo (juvenile delinquency). Za družinsko pravo oziroma pravo družinskih razmerij se v angleščini uporablja tudi izraz domestic-relations law. Pojem družinska razmerja lahko v angleščino prevedemo kot domestic relations ali kot family relations, pri čemer je slednja možnost po mojem mnenju bolj natančna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Socialna varnost

Nataša Skubic, 19.5.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 20-21/2016Izrazja s področja prava socialne varnosti do zdaj skoraj nisem obravnavala. V tokratnem kotičku bom začela z osnovno terminologijo s tega področja, in sicer s pojmi socialna varnost, socialno varstvo, socialno zavarovanje in socialna zaščita. Pojmi se v praksi pogosto uporabljajo nedosledno ali kot sopomenke, čeprav to niso, razlog za to pa je zagotovo tudi dejstvo, da niti v mednarodnih aktih niti v slovenski zakonodaji niso izrecno opredeljeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Prosti preudarek

Nataša Skubic, 5.5.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 18/2016Pojem prosti preudarek označuje pravico državnega organa, da v primerih, ko ni mogoče vnaprej predvideti vseh pravno pomembnih dejanskih okoliščin, presodi, katera rešitev najbolj ustreza pravno zavarovanemu javnemu interesu glede na značilnosti konkretnega primera. Odločanje po prostem preudarku je omejeno na najnujnejše primere, ki so najpogosteje v pristojnosti upravnih organov (Leksikon Cankarjeve založbe, Pravo, 2003). Pooblastilo za odločanje po prostem preudarku mora biti določeno v zakonu. Zakon o splošnem upravnem postopku odločanje po prostem preudarku ureja v okviru načela zakonitosti in v tej zvezi med drugim določa,da mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je bilo pooblastilo organu dano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Pobot

Nataša Skubic, 14.4.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 15/2016Pobot oziroma kompenzacija je oblika prenehanja obveznosti. V Obligacijskem zakoniku (OZ) je določeno, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima do upnika, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli (311. člen). Pobot je torej način prenehanja obveznosti med strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik (vzajemnost terjatev).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Delo na domu

Nataša Skubic, 24.3.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 12-13/2016Delo na domu oziroma delo od doma, delo na daljavo oziroma teledelo so prožne oblike zaposlitve, ki so v različnih pravnih sistemih urejene že dlje časa, tudi v slovenskem. Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je bila urejena že v prejšnjem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR), ureditev pa je ostala enaka tudi v veljavnem zakonu (ZDR-1), v katerem je delo na domu opredeljeno kot delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Oseba, ki dela na domu ali na daljavo po določilih ZDR-1, ima status delavca in sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, v kateri so določene enake pravice in obveznosti kot za delavce, ki delajo v prostorih delodajalca, z nekaterimi posebnostmi, ki jih določa zakon za to obliko pogodbe o zaposlitvi (68. do 72. člen ZDR-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Država

Nataša Skubic, 10.3.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 10/2016Pri prevajanju slovenskega pojma država v angleščino naletimo na težavo, podobno kot v številnih drugih primerih, ki sem jih obravnavala v terminoloških kotičkih, da je v angleščini več možnosti, med katerimi lahko izbiramo in ki so bolj ali manj ustrezne. Obravnavala bom tri, in sicer pojme a country, a state in a nation, ki se najpogosteje uporabljajo, niso pa edine možnosti. Izbira ustreznega pojma je odvisna od sobesedila oziroma od vsakokratne vsebine pojma država. Pojmi se kdaj uporabljajo kot sopomenke, čeprav so med njimi razlike, ki pa niso vedno očitne ali v vsakem primeru enako bistvene. To pomeni, da lahko v nekaterih primerih brez težav uporabimo kateregakoli od naštetih pojmov, v nekaterih pa so razmejitve med njimi strožje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Cilj in namen (II)

Nataša Skubic, 18.2.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 7-8/2016V prejšnjem kotičku sem obravnavala vprašanje, kakšna je razlika med pojmi a goal, an objective in an aim. Ugotovila sem, da se pojmi pogosto uporabljajo kot sopomenke, čeprav naj bi bile med njimi razlike. Naletela sem na težavo, da se opredelitve istih pojmov v različnih slovarjih razlikujejo, da ni enotnega mnenja o tem, kakšne so razlike med njimi, in da so razlike (če te vendarle so) majhne in ne vedno jasne. Poskušala sem najti ločnico med pojmi, ki je strnjena v tem, da pojem a goal označuje končno točko oziroma končni cilj določenega usmerjenega delovanja. Pojem an objective označuje jasno določene korake, ki naj pripeljejo do določenega končnega cilja (a goal), pojem an aim, ko se ne uporablja kot sopomenka pojma a goal, pa označuje razmeroma dolgoročen načrt delovanja, ki je usmerjeno h končnemu cilju (a goal). Od naštetih samostalnikov se samo slednji uporablja tudi kot glagol, torej to aim. V slovenščino ga prevedemo kot prizadevati si ali skušati doseči, tudi nameravati. Uporablja se lahko s predlogom at (primer: to aim at better results) ali z nedoločnikom to aim to (primer: to aim to achieve better results).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Cilj in namen

Nataša Skubic, 4.2.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 5/2016V tem in naslednjem kotičku se bom ukvarjala z nehvaležnim vprašanjem, s katerim se neredko srečamo pri prevajanju ali pisanju v angleščini, in sicer z razlikovanjem med angleškimi pojmi a goal, an objective in an aim ter a purpose, an intention in an intent. Prve tri samostalnike v slovenščino prevedemo kot cilj, v nekaterih primerih tudi kot namen, slednje tri pa najpogosteje kot namen (Veliki angleško-slovenski slovar - Oxford-DZS). V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je samostalnik cilj opredeljen kot: 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti, 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem; samostalnik namen pa kot duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Služnost

Nataša Skubic, 14.1.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 2/2016Služnost je stvarna pravica na tuji stvari in prvi institut stvarnega prava, ki ga bom obravnavala v tem nizu terminoloških kotičkov. V Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) je služnost opredeljena kot pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar) (210. člen SPZ). Ločimo stvarne in osebne služnosti. Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), da izvršuje za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahteva od lastnika služeče stvari, naj opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost) (213. člen SPZ).
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(18)

Leto objave

< Vsi
2016(18)
> Januar(1) > Februar(2) > Marec(2) > April(1) > Maj(2) > Junij(2) > Julij(1) > Avgust(1) > September(2) > Oktober(1) > November(2) > December(1)

Področja

12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: S

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov