O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja v razmerju do kaznivih dejanj, storjenih v hudodelskih združbah

mag. Andreja Sedej Grčar, 19.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 34-35/2019Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1 kot predhodna faza h kasneje storjenim kaznivim dejanjem zaradi razmerja subsidiarnosti izgubi svojo samostojnost. Gre za navidezen stek kaznivih dejanj. Svojo samostojnost prav tako izgubi zaradi prej dokončanih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Stvarna pristojnost specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah

mag. Andreja Sedej Grčar, 11.4.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 15/2019Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I) je bil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ustanovljen Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala (v nadaljevanju: specializirani oddelek). V tedaj veljavnem 40.a členu je bila določena pristojnost oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) je 40.a člen spremenil tako, da je določil stvarno pristojnost okrožnih sodišč za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj, kjer obtožni akt vloži Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja v izreku sodbe

mag. Andreja Sedej Grčar, 6.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 26/2017Opis vsakega kaznivega dejanja v obtožnici in sodbi mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, kraj in čas storitve, predmet, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, in vse druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj opiše oziroma konkretizira. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani z dejstvi in okoliščinami. Konkretizirati pa pomeni navesti tiste specifične okoliščine vsakega posameznega historičnega dogodka, ki se ujemajo z zakonskimi znaki določenega kaznivega dejanja. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru presojati, ali je opis kaznivega dejanja konkretiziran do te mere, da omogoči pravno vrednotenje, ali je bilo izvršeno določeno kaznivo dejanje. V opis kaznivega dejanja sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja, ne pa tudi tiste okoliščine in dejstva, ki dokazujejo notranja oziroma subjektivna dejstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Načelo ne bis in idem pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja

mag. Andreja Sedej Grčar, 12.1.2017

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 1/2017Kazenski sodnik pri sojenju večkrat naleti na storilca, ki je serijsko izvršil več kaznivih dejanj, za katera se mu hkrati sodi in izreče ena kazenska sankcija. Še preden je bil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v Kazenskem zakoniku (KZ-1) zakonsko urejen, je institut izoblikovala in uporabljala sodna praksa, ki mu je bila zelo naklonjena. Uporaba instituta pa je bila preširoka, predvsem pa neenotna. Sodišča so dejansko prevzemala vlogo zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča

mag. Andreja Sedej Grčar, 7.7.2016

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 27/2016Na podlagi določil tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-K) lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, ob pogoju, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno ali se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega storilca oziroma kaznivega dejanja treba pridobiti te podatke. Za takšno zahtevo je treba izpolniti dokazni standard razlogov za sum. Torej dokazni standard, ki mora obstajati za podajo kazenske ovadbe zoper določeno osebo, da je storila določeno kaznivo dejanje. Dokazni standard razlogov za sum je tisti minimalni standard, ki mora biti podan, da lahko policija poseže v določene človekove pravice.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
34-35(1) 27(1) 26(1) 15(1)
1(1)

Leto objave

2019(2) 2017(2) 2016(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: S

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov