O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 69
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1719)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Odpravnina po upokojitvi javne uslužbenke v zvezi s 188. členom ZUJF

mag. Nataša Belopavlovič, 5.12.2019

Delovna razmerja, PRORAČUN

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 47/2019Javna uslužbenka se je 16. oktobra 2018 starostno upokojila. Pogodbo o zaposlitvi je sklenila dne 17. oktobra 2013 na delovnem mestu direktorice za mandat pet let. Dne 24. februarja 2015 je svet zavoda seznanila, da bo v letu 2015 izpolnila pogoje za starostno upokojitev, nakar je svet izdal sklep o soglasju za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi do poteka mandata. Na podlagi sklepa, izdanega meseca februarja 2015, je bil sklenjen dogovor (v smislu tretjega odstavka 188. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)), na podlagi katerega je javna uslužbenka ostala na delovnem mestu direktorice do konca mandata.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Štetje delovne dobe v javnem sektorju

mag. Nataša Belopavlovič, 28.11.2019

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 46/2019V javnem zavodu imamo zaposleno delavko, ki je bila v preteklosti kar nekaj let zaposlena s krajšim delovnim časom od polnega. Konkretno: bila je zaposlena za dvajset ur tedensko, torej s polovičnim delovnim časom. Ker delavki glede na delovno dobo pripada dodatek, od delovne dobe pa so odvisne tudi nekatere druge pravice, nas zanima, kako naj upoštevamo tista obdobja, ko delavka ni bila zaposlena za polni delovni čas. • Ali v tem primeru krajši delovni čas preračunamo na polnega, kot to velja v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali eno leto zaposlitve, ne glede na delovni čas, pomeni eno leto delovne dobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 28.11.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 46/2019 The EU Law Duty of Consistent Interpretation in German, Irish and Dutch Courts Sim Haket (Intersentia, oktober 2019, 356 strani, ISBN: 9781780688794, 85 evrov) Načelo skladne razlage je v svoji sodni praksi
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Kakšno reformo potrebuje slovensko dedno pravo?

Tanja Dolar Božič, 21.11.2019

Dedovanje, Odvetništvo in notariat

Tanja Dolar-Božič, Pravna praksa, 45/2019Znova se odpira razprava o smiselnosti prenosa zapuščinskih zadev s sodišč na notarje. V ta namen je Notarska zbornica Slovenije (NZS) 24. oktobra 2019 v Ljubljani organizirala mednarodno konferenco z naslovom "Ali slovensko dedno pravo potrebuje reformo?" Povabila je predavatelje iz sosednjih držav, ki so predstavili sisteme dedovanja v Avstriji, v Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Skupni imenovalec vseh predstavljenih sistemov je sodelovanje notarjev v zapuščinskih postopkih. Iz predstavitev je bilo mogoče razbrati, da se sistemi dedovanja v navedenih državah med seboj kljub temu še vedno precej razlikujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Predlog dopolnitev zakonodaje za premagovanje prekarnosti

dr. Rado Bohinc, 21.11.2019

Delovna razmerja

dr. Rado Bohinc, Pravna praksa, 45/2019Zakonodaja, ki omogoča množično izigravanje in širjenje pojava nedopustne prekarnosti, ni dobra. Širitev t. i. netipičnih oblik opravljanja dela in t. i. gibkost trga dela žal spremlja povečano pravno in socialno tveganje za osebe, ki opravljajo delo v takih oblikah (razmerjih). Prekarnost je treba zakonsko opredeliti kot razmerje med osebo, ki opravlja delo, in naročnikom dela, ki v nasprotju s predpisi in splošno sprejetimi domačimi in mednarodnimi standardi na področju dela neupravičeno ne zagotavlja dostojnega dela in ne omejuje obvladljivih socialnih tveganj za osebo, ki delo opravlja. Poleg splošne opredelitve prekarnosti (generalne klavzule) in njenih najbolj značilnih pojavnih oblik (ravnanj), ki pomenijo prekarnost, bi za neposredno odpravo prekarnega razmerja moral zakon določiti splošno prepoved prekarnih razmerij pri opravljanju dela in sankcijo ničnosti ter določiti pooblastila inšpekciji dela z izdajo konstitutivne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Odtujevanje otroka od drugega starša po razpadu družine

Frida Burkelc, 14.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, Pravna praksa, 44/2019Ko se starša mladoletnega otroka soočita z razpadom družinske skupnosti ali ju življenje postavi pred težko nalogo, kako kljub skaljenim medsebojnim odnosom v bodoče izvrševati starševsko skrb tako, da bo to njunemu otroku najbolj v korist, smo sodniki in strokovni delavci centrov za socialno delo (CSD) priča marsikaterim nerazumljivim in z ljubeznijo do otroka nezdružljivim ravnanjem staršev. Najhujši so primeri, ko oba starša za medsebojni obračun rekrutirata svojega nedolžnega vojačka in ga neusmiljeno pošljeta na bojno polje svojih interesov, ko ne prepoznata več otrokove stiske in njegove razpetosti med oba in niti nista sposobna predvideti posledic za otroka, ki si mora ustvariti lastno strategijo preživetja med dvema "ljubečima" ognjema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Izzivi prihodnosti Evropske unije

Polona Batagelj, 14.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Polona Batagelj, Pravna praksa, 44/2019V torek, 1. oktobra, je na Novi univerzi potekal prvi v nizu Akademskih forumov, posvečenih prihodnosti Evropske unije, ki se bodo odvijali v okviru raziskovalnega projekta, podprtega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na temo "Integralna teorija prihodnosti EU".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Zakaj so obrestne mere tako nizke?

dr. Anže Burger, 14.11.2019

Obresti in obrestna mera

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 44/2019Desetletje po finančni krizi se EU in druge razvite države še vedno spopadajo z anemično gospodarsko rastjo, izredno nizkimi realnimi obrestnimi merami glede na zgodovinsko povprečje, visokimi proračunskimi primanjkljaji, visokim javnim dolgom, napihnjenimi bilancami centralnih bank in nizko inflacijo. V zadnjih 60 letih so se desetletne povprečne realne stopnje rasti BDP na prebivalca opazno znižale v večini razvitih gospodarstev: leta 1960 so omenjene stopnje rasti v Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA in na Japonskem znašale 7,1 %, 2,2 %, 1,7 % in 7,6 %, danes pa borih 1,2 %, 0,5 %, 1 % in 0,8 %. Nekdanji ameriški finančni minister Lawrence Summers je leta 2013 na konferenci IMF oživil idejo o sekularni stagnaciji. Gre za šibka okrevanja po gospodarskih krizah, ki zamrejo že v povojih, čemur sledijo recesije z dolgoročnim učinkom na brezposelnost. Nobelovec Paul Krugman podobno svari pred japonifikacijo, za katero je značilno nizko agregatno povpraševanje, presežno varčevanje, deflacijski cenovni pritiski in usihajoča delovna sila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Izraba in prenos letnega dopusta v primeru daljše odsotnosti

mag. Nataša Belopavlovič, 7.11.2019

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 42-43/2019Delavka je aprila leta 2017 zbolela in odšla v bolniški stalež. Zaradi bolezni je bila odsotna vse do ugotovljene in priznane invalidnosti I. kategorije. S 1. oktobrom 2019 se je delavka invalidsko upokojila. Delavka zaradi bolniške odsotnosti torej ni mogla izrabiti letnega dopusta iz leta 2017, 2018 in 2019. Pripominjamo, da je v letu 2017 nekaj dopusta izrabila, tako da ji ga je ostalo še 21 dni, za leto 2018 ji je ostal ves dopust v trajanju 28 dni, v letošnjem letu pa bi ji po našem mnenju pripadala pravica do sorazmernega dela dopusta. • Zanima nas, kakšne pravice ima delavka iz naslova neizkoriščenega dopusta, predvsem pa, ali bi bila delavka v letošnjem letu upravičena do koriščenja dopusta iz leta 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Odgovornost poslovodstva za škodo zaradi neustreznega delovanja informacijskih sistemov

mag. Sanela Brglez, 7.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sanela Brglez, Pravna praksa, 42-43/2019ZFPPIPP v drugem poglavju opredeljuje poslovanje družb in drugih pravnih oseb ter določa, da mora poslovodstvo zagotoviti, da družba redno izvaja ukrepe upravljanja tveganj, ki jim je izpostavljena pri poslovanju. Med ta tveganja sodijo operativna tveganja kot tveganja nastanka izgube zaradi neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe. Če poslovodstvo opusti te dolžnosti, lahko nastanejo odškodninske obveznosti poslovodstva v razmerju do družbe. Praksa kaže, da lahko izpadi informacijskih sistemov in izgube podatkov povzročijo precejšnjo poslovno škodo družbi in celo privedejo do prenehanja poslovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 24.10.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 40-41/2019 The Madness of Crowds: Gender, Race and Identity Douglas Murray (Bloomsbury Continuum, september 2019, 288 strani, ISBN: 978-1635579987, 20 evrov) V enaindvajsetem stoletju vprašanja o spolni usmerjenosti, sp
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Mednarodna konferenca na temo sodne ideologije

Polona Batagelj, 24.10.2019

Sodišča

Polona Batagelj, Pravna praksa, 40-41/2019Fakulteta za državne in evropske študije Nove Univerze in Re-forma d.o.o. sta 16. septembra 2019 v Ljubljani organizirali mednarodno konferenco, ki je bila namenjena predstavitvi empiričnih študij o ideoloških profilih sodnikov. Konferenca je potekala v okviru raziskovalnega projekta Ideologija na sodiščih, ki ga je podprla ARRS in se osredotoča na vpliv ideoloških profilov nosilcev sodne veje oblasti na opravljanje sodne funkcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 11.10.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 38-39/2019 Permanent Record Edward Snowden (Metropolitan Books, september 2019, 352 strani, ISBN: 9780674980662, 16 evrov) Edward Snowden, ameriški žvižgač, ki je na kocko postavil vse, da bi javnosti razkril obsež
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zapleti in razpleti postopkov dostopa do informacij javnega značaja

Lora Briški, 11.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Lora Briški, Pravna praksa, 38-39/2019Odkar je zakonodajalec sprejel Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), je minilo že šestnajst let. Govorniki na letošnjem posvetu Informacijskega pooblaščenca RS so si bili edini, da enostavnih vprašanj s tega področja ni več. Ostala so le še tista zapletenejša, pa naj bodo materialnopravne ali procesnopravne narave. Dogodek, ki je potekal 23. septembra 2019 v Hiši Evropske unije, je - kot je napovedal njegov naslov - osvetlil in razpletel nekatere zaplete postopkov dostopa do informacij javnega značaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Dodatek za popoldansko delo

mag. Nataša Belopavlovič, 11.10.2019

Delovna razmerja, KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 38-39/2019Smo javni zavod, ki deluje na področju kulture. Včasih morajo naši zaposleni občasno svoje delo opravljati tudi v popoldanskem času. Gre za primere pripravljanja oziroma postavljanja razstav, strokovnega vodenja vnaprej napovedanih skupin izven dopoldanskega časa, predavanj ipd. • Ali delavcem v teh primerih pripada dodatek za popoldansko delo? • Kaj se šteje kot popoldanski in kaj kot nočni delovni čas?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Člen 80 Ustave RS in odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

Tušar Damjan, Ban Eva, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Damjan Tušar, Eva Ban, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče je v odločbi U-I-32/15 z dne 8. novembra 2018 odločilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (Ustavo), ker volilni okraji ne izpolnjujejo več nobenega kriterija iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), in zakonodajalcu določilo dveletni rok od objave odločbe za odpravo neustavnosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je veljavni volilni sistem skladen z Ustavo, in razložilo, kaj pomeni odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Ta v skladu z odločbo pomeni, "da so volivci tisti, ki 'povzročijo' dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Izključen in neposreden razlog za dodelitev poslanskih mandatov posameznim osebam mora biti kolektivna izjava volje volivcev. Odločilen vpliv volivcev na personalizacijo poslanskih mandatov zato pomeni, da je dodelitev mandatov v rokah volivcev, ne pa v rokah drugih subjektov, tudi ne v rokah predlagateljev kandidatnih list (praviloma političnih strank). Sestava Državnega zbora mora biti odvisna od kolektivne volje volivcev. [...] Volivci svojo izjavo volje na volitvah izrazijo z glasovanjem. Njihov odločilni vpliv se mora pokazati pri izidu glasovanja. Ustavno načelo sorazmernega predstavništva na eni strani zahteva, naj se mandati delijo v sorazmerju s podporo posameznih skupin volivcev. Ustavna zahteva po odločilnem vplivu pa po drugi strani zahteva, naj volivci z glasovanjem izrazijo podporo posameznim kandidatom (enemu ali več), sicer ni mogoče zagotoviti, da je personalizacija 'v rokah' volivcev."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Ocena prvega leta vlade

dr. Anže Burger, 3.10.2019

Vlada

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 37/2019Minilo je leto dni od potrditve 13. Vlade Republike Slovenije in čas je za prvo oceno njenega delovanja. Kot ekonomist bom ocenjeval le njeno gospodarsko politiko, in to po svoji subjektivni prednostni listi od najpomembnejšega področja navzdol.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Zaletavanje v birokratske nesmisle

dr. Tina Bregant, 3.10.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Tina Bregant, Pravna praksa, 37/2019Zdravniški uvodnik v Pravni praksi? Častna, vendar težka naloga, obenem pa priložnost, da vam povemo, kaj nas teži in kje bi nam pravniki lahko priskočili na pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Odpovedni rok, dogovorjen leta 2010

mag. Nataša Belopavlovič, 3.10.2019

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 37/2019V pogodbi o zaposlitvi za precej zahtevno delovno mesto, za katero se zahteva VIII. stopnja izobrazbe, je bil leta 2010, pred sprejetjem novega ZDR-1, dogovorjen in podpisan 90-dnevni odpovedni rok. • Zanima nas, ali to še velja, saj ZDR-1 predpisuje največ 60-dnevni odpovedni rok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 26.9.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 36/2019 Life Imprisonment, A Global Human Rights Analysis Dirk van Zyl Smit in Catherine Appleton (Harvard University Press, januar 2019, 464 strani, ISBN: 9780674980662, 41 evrov) Število izrečenih kazni dosmrtnega zap
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Začarani krog ustavno sporne ureditve nekonvencionalne medicine

dr. Nataša Samec Berghaus, 26.9.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Nataša Samec-Berghaus, Pravna praksa, 36/2019Novela ZZdrS-E Zakona o zdravniški službi (ZZdrS), ki je bila v Državnem zboru sprejeta po nujnem postopku 30. maja 2008, je v Sloveniji uzakonila anomalijo, ki je na evropski ravni ni mogoče zaslediti, in sicer da se "zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, licenca ne podeli" (34. člen ZZdrS) ter "začasen odvzem licence se izreče tudi, če zdravnik opravlja zdravilsko dejavnost, in sicer za čas opravljanja zdravilske dejavnosti" (37. člen ZZdrS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Zaupanje ljudi - zrcalo našega dela

mag. Tatjana Bobnar, 26.9.2019

KAZNOVALNO PRAVO

mag. Tatjana Bobnar, Pravna praksa, 36/2019Eno temeljnih načel kazenskega prava je načelo ultima ratio, ki nalaga zakonodajalcu, da kazenskopravni odziv na določeno dejanje, ki ogroža sistem varovanih vrednot, uporabi šele tedaj, ko milejše sredstvo ni več na voljo. Podlago ima v načelu pravne države (2. člen Ustave), ki pa temelji na načelu sorazmernosti. Vprašanje zaupanja ljudi v delo državnih inštitucij kazenskopravnega odziva države, kot so policija, državno tožilstvo, sodstvo, je vedno aktualno. Še zlasti to velja (upoštevaje tako pravico do zbiranja in združevanja, kot svobode govora) ob pojavih raznih civilnih iniciativ, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov in z različnimi motivi izražajo nezadovoljstvo z delom državnih organov (ali želijo prevzeti njihovo funkcijo), z odločitvami državnega tožilstva ali sodišča, kot na primer pri nedavnem odpisu večmilijonskega dolga. Prav trdnost zaupanja ljudi namreč daje državi moč in legitimnost delovanja. Prava moč teh institucij torej ni v pooblastilih, ki so jim zaupane, pač pa v razumevanju, vrednotenju in sprejemanju njihovega ravnanja in ukrepanja kot zakonitega, legitimnega, če hočete poštenega, enakega za vse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Pošta Slovenije in kršenje komunikacijske zasebnosti

Šepec Miha, Beširević Iza, 19.9.2019

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Miha Šepec, Iza Beširević, Pravna praksa, 34-35/2019Analiza vsem poznane poštne družbe, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, pokaže, da je ta družba danes eden največjih kršiteljev naše komunikacijske zasebnosti, ker svoje uporabnike obravnava strožje kot obdolžence kaznivih dejanj. Zoper njih namreč izvaja prikrito hrambo podatkov o prometu, za svoje početje pa ne potrebuje niti suma o morebitnem kaznivem dejanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 19.9.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 34-35/2019 Ideology and Criminal Law - Fascist, National Socialist and Authoritarian Regimes Stephen Skinner (ur.) (Hart Publishing, september 2019, 400 strani, ISBN: 9781509910816, 88 evrov) Odnos med politiko in pravom
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

V Švici je vsak svoje sreče kovač

dr. Anže Burger, 5.9.2019

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 33/2019Kolumno pišem med raziskovalnim gostovanjem v Švici, zato bo vsebina povezana s to, v številnih pogledih fascinantno državo. Švica je namreč tretja najbolj razvita država po BDP na prebivalca na svetu in deveta po BDP na prebivalca po pariteti kupne moči. Na obeh lestvicah konkurenčnosti (poslovne šole IMD in Svetovnega ekonomskega foruma) trenutno zaseda 4. mesto in je v svetovnem vrhu po učinkovitosti države, kakovosti infrastrukture, zdravstvenih storitev in inovativnosti. Visoki dohodki, zadovoljstvo s socialno podporno mrežo, druga najdaljša pričakovana življenjska doba in visoka raven osebne svobode Švicarje uvrščajo na 6. mesto po sreči glede na zadnje poročilo UN World Happiness Report 2019. Za Švicarje vsekakor velja pregovor "Vsak je svoje sreče kovač". Država ima namreč enega najnižjih deležev izdatkov države v BDP med razviti državami (34 % BDP), precej manj od obsega države v "neoliberalnih" ZDA (38 % BDP) in v "Švici na južni strani Alp" (43 % BDP). Švica ima tudi visoko stopnjo decentraliziranosti in lokalne avtonomije, kar bo tema te kolumne.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 69 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1719)

Leto objave

2019(67) 2018(64) 2017(60) 2016(39)
2015(41) 2014(59) 2013(64) 2012(68)
2011(74) 2010(69) 2009(123) 2008(101)
2007(119) 2006(139) 2005(103) 2004(52)
2003(72) 2002(43) 2001(37) 2000(32)
1999(27) 1998(52) 1997(44) 1996(44)
1995(28) 1994(34) 1993(29) 1992(17)
1991(18)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov