O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 33
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 815)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Ponovno o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi vozil

Zoran Skubic, 18.7.2019

ZAVAROVALNIŠTVO, Cestni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2019V sodni praksi Sodišča (EU) se žal preredko pripeti, da kak od predloženih slovenskih primerov postane nosilni element še kako pomembne področne razlage prava EU. A prav to se je leta 2014 na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti zgodilo z odločitvijo v zadevi Vnuk. Postala je celo doktrinarna, po odmevnosti primerljiva kvečjemu z zadevo Leitner, ki je med pravno priznane vrste nepremoženjske škode v Uniji uvrstila tudi izgubo užitka na počitnicah. Še več, odločitev v zadevi Vnuk je morebitni novi britanski predsednik vlade Boris Johnson celo izrecno označil kot enega od razlogov, da je bila britanska odločitev za brexit pravzaprav še kako upravičena. Sodišče je pozneje premiso, ki jo je postavilo v zadevi Vnuk, počasi razvijalo in širilo, zlasti še z odločitvama Andrade in Torreiro. V nedavnem portugalskem primeru pa je v luči teh odločitev presojalo tudi primer prometne nesreče, ki jo je sicer nepooblaščeni uporabnik povzročil z vozilom, ki ga je njegova lastnica in upravičena voznica pravzaprav "zapustila". To vozilo je namreč lastnica po tem, ko je zbolela, ne da bi ga uradno umaknila iz prometa, parkirala na svojem zasebnem zemljišču. Je tudi tovrstno rabo vozila mogoče šteti za "uporabo vozila" v luči člena 3(1) (Prve) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Električni skiroji in cestnoprometna pravila

Jakšić Jure, Pirc Jure, 18.7.2019

Cestni promet

Jure Jakšić, Jure Pirc, Pravna praksa, 28-29/2019Pred nekaj dnevi se je najina umirjena mestna vožnja nekje v Mariboru skoraj končala s prometno nesrečo. Kljub ustrezni hitrosti vožnje pred krožiščem in prepričanju, da ni nobenega kolesarja ali pešca, ki bi prečkal prehod za pešce, se je pred avtomobilom nenadoma znašel voznik skiroja. Na srečo sva pred tem krožiščem ustavila, kljub temu da je bil voznik skiroja, ki se je prehodu približeval po kolesarski poti z desne strani, precej oddaljen. Zato glede na izkušnje ni bilo verjetno, da bi do prehoda za pešce in kolesarje prišel tako hitro, da bi se lahko srečal z najinim vozilom. Ob pogledu na skiro sva ugotovila, da ga voznik ni poganjal, kar nama je dalo vedeti, da gre za električni skiro.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Snemanje telefonskih pogovorov

Sonja Strle, 18.7.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Sonja Strle, Pravna praksa, 28-29/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede pravne podlage, na kateri bi telefonska centrala lahko upravičeno snemala pogovor med operaterjem in stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Slovenski potrošniki v izvršbi in dolgovi v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 18.7.2019

Civilni sodni postopki, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28-29/2019Slovenska javnost še ni posvetila veliko pozornosti nedavni odločbi Sodišča EU v zadevi Kuhar, ki se nanaša na problematiko izvršbe zaradi neplačila hipotekarnega dolga na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, s katerim je zavarovan dolg v švicarskih frankih. Sodišče EU je potrdilo stališče pravne stroke, ki je bilo izdelano za izvršilne sodnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Posledice neprenosa člena 4(2) Direktive 93/13 za varstvo posojilojemalcev

dr. Hajdeja Iglič, 11.7.2019

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Hajdeja Iglič, Pravna praksa, 27/2019Prof. dr. Verica Trstenjak je že leta 2014 omenila, da se slovensko sodstvo ne obrača pogosto na evropska sodišča, in opozorila, da "država s tem, ko postavi vprašanje, pokaže, da težave evropskega prava pozna". Pet let pozneje, ko pred slovenskimi sodišči tečejo postopki posojilojemalcev v švicarskih frankih, se ta ugotovitev ponovno potrjuje. Madžarska, romunska, poljska, hrvaška in druga sodišča se v večji meri obračajo na Sodišče EU s predlogi za sprejetje predhodnih odločb kot slovenska. Sodbe Vrhovnega sodišča RS, ki so prispevale k vzpostavitvi sodne prakse na tem področju, pa kažejo na to, da naša sodišča evropskega prava še vedno ne upoštevajo, saj njihova razlaga pomena neprenosa člena 4(2) Direktive 93/13 v slovenski pravni red bistveno odstopa od evropske.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Umeščanje objektov za oglaševanje v prostor

Patricij Maček, 11.7.2019

Gradbeništvo, Urejanje prostora

Patricij Maček, Pravna praksa, 27/2019Ob pogledu na objekte za obveščanje in oglaševanje (t. i. oglasne panoje), ki kazijo slovenska mesta in podeželje, se zdi, da so zatajile vse državne institucije. Mnogoterost predpisov, paleta pristojnih organov in odsotnost enotnih meril za umeščanje objektov za obveščanje ter oglaševanje (v nadaljevanju objekti za oglaševanje) v prostor so razlog za skaženo podobo Slovenije. V pričujočem članku zato predstavljam pravno ureditev umeščanja objektov za oglaševanje v prostor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Vodja projekta po določbah Gradbenega zakona

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 4.7.2019

Gradbeništvo

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 26/2019Nedavno je časopis Finance v zvezi z zadevo Bežigrajski športni park poročal o tožbi pooblaščenega inženirja-vodje projekta, ki se je bil primoran iz te svoje vloge v projektu "umakniti" pooblaščenemu arhitektu zaradi zahteve Ministrstva za okolje in prostor (MOP). V naslednjih dneh je bilo objavljenih še več prispevkov v različnih časopisih, iz katerih lahko izluščimo pravno jedro problema: vprašanje razumevanja in tolmačenja 12. člena novega Gradbenega zakona (GZ) s strani upravnih organov oziroma MOP. To ga je namreč očitno tolmačilo tako, da pri gradnji stavb "pooblaščeni inženirji ne morejo biti več odgovorni vodje projektov, ampak so to lahko izključno arhitekti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Industrijska revolucija 4.0 nas postavlja pred odločitve

Primož Cencelj, 20.6.2019

INDUSTRIJA

Primož Cencelj, Pravna praksa, 24-25/2019Letos mineva tri desetletja od padca Berlinskega zidu in s tem začetka združevanja obeh delov Evrope. Ko brskam po zgodnjih otroških spominih, se mi hitro prikažejo slike različnosti Vzhodne in Zahodne Evrope. Na eni strani svobodni, razviti in bogati Zahod, na drugi strani pa zatirani, sivi in revni Vzhod. Seveda ni bilo vse belo in črno, a divjanje čez Karavanke po pomaranče, kavo in čokolado ter kvaliteta trajnejših zahodnih dobrin potrjujejo bistveno razliko, ki je nastala po drugi svetovni vojni. Sam se namreč še vedno čudim nostalgiji nad stoenko in jugom, ki se v svoji življenjski dobi nista kaj prida spremenila, sočasno pa je potekala prava evolucija VW Golfa. Nazadnje so zmagali ekonomski motivi in ljudje so želeli tja, kjer se jim bo godilo bolje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Predrta letalska pnevmatika in odškodnina potnikom zaradi zamude

Zoran Skubic, 6.6.2019

Zračni promet, Promet in zveze - zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 21-22/2019Sodišče (EU) je po razmeroma kratkem premoru ponovno obravnavalo pomembno vprašanje v zvezi z uporabo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Arheolog, nebodigatreba pri gradnji?

mag. Izidor Janžekovič, 16.5.2019

Gradbeništvo

mag. Izidor Janžekovič, Pravna praksa, 19/2019V javnosti se pogosto sliši očitek, da arheologi podražijo in podaljšajo gradbena dela. Eno izmed mnogih soglasij, ki jih je treba pridobiti pred začetkom gradnje, je kulturnovarstveno soglasje. Zaradi slabega načrtovanja in neupoštevanja pogojev pogosto prihaja do podaljševanja rokov ter višanja stroškov za investitorja. Prispevek pregleda pravne predpise in navede potencialne praktične rešitve za pravnike ter investitorje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Spletni nakupi - pravice potrošnikov do vrnitve blaga

dr. Nana Weber, 16.5.2019

TRGOVINA

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 19/2019Sodišče Evropske Unije (EU) je pojasnilo, da odstranitev zaščitne folije vzmetnice, kupljene na spletu, ne preprečuje pravice do odstopa od pogodbe, kar za potrošnika pomeni povrnitev kupnine ter stroškov, povezanih z vrnitvijo blaga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Brošura za sobodajalce - fizične osebe (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 18.4.2019

GOSTINSTVO IN TURIZEM, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16/2019Objavljamo spremembo 7. poglavja pojasnila FURS: Brošure za sobodajalca - fizične osebe, Podrobnejši opis. Druga pojasnila v dokumentu ostajajo nespremenjena. Celoten dokument je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS/Dohodnina/Dohodek iz dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Neustavna kategorizacija cest v zasebni lasti

Urška Stopar, 18.4.2019

Cestni promet

Urška Stopar, Pravna praksa, 16/2019V slovenskih občinah je v preteklosti prišlo do neustavnega položaja, ko so občine kategorizirale ceste v zasebni lasti, s čimer so de facto odvzele pravico lastnikom zemljišča do razpolaganja z zasebno lastnino. Kljub številnim ustavnim odločbam, strokovnim člankom in odločbam splošnih sodišč težava v nekaterih občinah še vedno ostaja in se pometa pod preprogo, pri čemer škodo trpijo lastniki takšnih zemljišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Nepošteni pogoji v pogodbah: med zakonodajo in prakso

Sonja Strle, 18.4.2019

TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 16/2019Slovensko društvo za evropsko pravo je 21. marca 2019 na Evropski pravni fakulteti Nove univerze organiziralo predavanje dr. Petre Weingerl, docentke na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ki je doktorirala na Univerzi v Oxfordu. "Predavateljica iz prakse", kot jo je uvodoma predstavila prof. dr. Verica Trstenjak, je med predavanjem na primerih iz sodne prakse predstavila ureditev potrošniškega prava v luči Direktive 93/13 EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (v nadaljevanju Direktiva) in opozorila na nekatere razlike v slovenskem pravnem redu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Aktualna vprašanja inteligentnih prometnih sistemov

Marcel Hajd, 11.4.2019

TRGOVINA, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Marcel Hajd, Pravna praksa, 15/2019Razvoj inteligentnih prometnih sistemov je odgovor na potrebe družbe po vzpostavitvi trajnostnih in vzdržnih modelov prevoza. V grobem lahko inteligentne prometne sisteme razdelimo v štiri glavne kategorije: deljeno mobilnost (ang. shared mobility), avtomatizirano mobilnost (ang. automated mobility) in elektromobilnost (ang. electric mobility). Zadnja kategorija, integrirana mobilnost (ang. integrated mobility, mobility-as-a-service), predstavlja kombinacijo prej naštetih oblik ter njihovo vključitev v javno prometno infrastrukturo. S prispevkom želim izpostaviti nekatera odprta pravna vprašanja, povezana s posameznimi oblikami inteligentnih prometnih sistemov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Garancija in odgovornost za stvarne napake

Patricij Maček, 28.3.2019

TRGOVINA

Patricij Maček, Pravna praksa, 13/2019Potrošnik je kupil zapestno uro, katere kazalci so se nekaj dni po nakupu ustavili. Uro je odnesel k prodajalcu, mu napako opisal in izrazil željo, da mu uro zamenja z enako, novo, brezhibno delujočo. Prodajalec pa mu je sporočil, da bo pokvarjeno uro najprej poskušal popraviti. • Katere pravice ima potrošnik, čigar kupljena stvar je ob nakupu videti brezhibna, kasneje pa ne deluje tako, kot bi morala?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Meso, pridobljeno z obrednim zakolom, ne more imeti logotipa ekološke pridelave

dr. Nana Weber, 28.3.2019

Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 13/2019Sodišče Evropske unije (EU) je razsodilo, da evropskega logotipa ekološke pridelave ni mogoče namestiti na meso, pridobljeno z obrednim zakolom brez predhodnega omamljanja, saj tako izvajanje zakola ne spoštuje najvišjih standardov dobrega počutja živali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Izzivi pravne ureditve avtonomnih cestnih vozil

Jure Jakšić, 28.3.2019

Cestni promet

Jure Jakšić, Pravna praksa, 13/2019Proizvajalci vgrajujejo v osebna vozila razne sisteme, ki vožnjo čedalje bolj avtomatizirajo. Od aktivne pomoči pri parkiranju, prilagodljivih tempomatov, zaznavanja prometnih znakov, pomoči pri ohranjanju voznega pasu do sistemov za preprečevanje nezgod. Razvoj avtomobilskih tehnologij že nekaj desetletij stremi k popolnoma avtonomnemu vozilu, ki bi lahko varno in zanesljivo pripeljalo od točke A do točke B brez človeškega nadzora. Po eni izmed definicij so avtonomna vozila sposobna zaznavanja okolice in krmarjenja brez človekove pomoči. Napoveduje se, da bo do leta 2035 po svetu vozilo 54 milijonov avtonomnih vozil. Do leta 2050 naj bi takšna vozila nadomestila skoraj vsa običajna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Ko referenčna obrestna mera kreditne pogodbe postane negativna

Tim Horvat, 21.3.2019

TRGOVINA

Tim Horvat, Pravna praksa, 12/2019Avstrijsko vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof) je odločalo v sporu o višini obresti iz potrošniške kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Ko je referenčna obrestna mera LIBOR postala negativna, je namreč banka za skupno obrestno mero štela le dogovorjeni pribitek. V konkretni zadevi je sodišče zavrglo reviziji strank, ker je bila izpodbijana sodba že skladna z novo sodno prakso o tem pravnem vprašanju. Vrhovno sodišče je namreč v več zadevah razsodilo, da banke v primeru negativne referenčne obrestne mere ne bi smele enostransko postaviti minimalne obrestne mere v višini dogovorjenega pribitka. Na podlagi teh sodb so avstrijske banke že morale vrniti 360 milijonov evrov obresti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Vidiki varstva potrošnikov pri urejanju vplivnostnega marketinga v Sloveniji

Dženeta Schitton, 21.3.2019

TRGOVINA

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 12/2019Evropska zakonodaja in zakonodaje držav članic so se v preteklih desetletjih postopoma razvijale in sledile razvoju komunikacijskih tehnologij in v zadnjem času tudi množičnih spletnih storitev in družbenih omrežij. Tako so v obstoječo zakonodajo že bili vpeljani instituti, prilagojeni dejstvu, da je splet prevzel velik delež komunikacije med posamezniki in podjetji z javnostjo. V prejšnjih prispevkih smo obravnavali vplivnostni marketing, kot ga trenutno ureja Nemčija, ter pravni okvir, ki ga je nedavno postavila Evropska unija. Na tej podlagi lahko analiziramo dejansko stanje v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Meje veriženja in vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj

Zoran Skubic, 21.3.2019

Cestni promet, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2019Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj v svojem bistvu Unija sploh je, zlasti kar zadeva potrebe "navadnega" posameznika. Vse dokler nismo bili soočeni z vse bolj bizarnimi in katastrofalnimi okoliščinami, zapleti, pripetljaji in predvsem spodrsljaji, ki še vedno in vedno znova spremljajo prizadevanja za "varni" (če sploh) brexit, je bilo sleherniku precej težko na kratko opisati prednosti Unije. Skupna kmetijska politika? Štiri "svobode"? Notranji trg? Unija kot območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja? Vse preveč abstraktno. Prav opomin brexita pa vse državljane Unije neposredno uči, da ta povezava v svojem bistvu preprosto pomeni manj mej in omejitev. Manj omejitev pri prehodu mej, manj omejitev pri poslovanju v sosednji članici, manj težav pri selitvi, izobraževanju in zaposlitvi v "bližnji" tujini. Prav tu pa je ključno vzajemno priznavanje listin, ki jih izda ena članica, v drugih članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Evropski pogled na sistemske rešitve problematike kreditov v švicarskih frankih

Primož Jamšek, 21.3.2019

TRGOVINA

Primož Jamšek, Pravna praksa, 12/2019"Današnji dogodek dokazuje povezanost Državnega sveta s civilno družbo," so besede, s katerimi je Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, otvoril posvet, ki se je zgodil 4. marca 2019 v Državnem svetu na pobudo Združenja Frank. Srečanje je bilo namenjeno seznanitvi javnosti s sistemskimi razsežnostmi socialno-ekonomske problematike kreditov v švicarskih frankih (CHF), zlasti pa naj bi Vlado, Državni zbor in pristojne regulatorje spodbudilo k ustreznemu ukrepanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje

Patricij Maček, 14.3.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 11/2019Da bi bile aktivnosti in ukrepi državne uprave pregledni, medresorsko usklajeni, nadzorovani in uresničeni, je Ministrstvo za javno upravo vzpostavilo novo spletno stran z naslovom Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje, ki nudi: (1) pregled vseh ukrepov po odgovornih resorjih, (2) nadzor nad njihovo uresničitvijo, (3) pregled nad prihranki občin in (4) napreden iskalnik, ki omogoča izpise podatkov po meri uporabnika. Gre za, kot lahko preberemo na spletni strani, managersko orodje, ki omogoča spremljanje dela Vlade in prispeva k izboljšanju zakonodajnega in poslovnega okolja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pravna regulacija kibernetskih napadov, ki ne dosegajo praga uporabe sile

Pika Šarf, 14.3.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Pika Šarf, Pravna praksa, 11/2019Ob prelomu tisočletja se je poleglo začetno navdušenje nad možnostmi, ki jih ponuja kibernetski prostor. Obenem se je okrepilo prepričanje, da novonastalo okolje predstavlja tudi varnostno grožnjo, ki ne bo le spremenila prihodnosti mednarodnih konfliktov, ampak bo v temeljih zamajala mednarodne odnose. Mednarodna skupnost se je pripravljala na kibernetski napad apokaliptičnih razsežnosti, ki bi prizadel kritično infrastrukturo, ohromil gospodarstvo in zahteval smrtne žrtve. Človeštvo se je znašlo na robu kibernetske vojne.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 33 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(815)

Leto objave

2019(36) 2018(50) 2017(40) 2016(8)
2015(11) 2014(7) 2013(8) 2012(13)
2011(12) 2010(23) 2009(10) 2008(17)
2007(51) 2006(70) 2005(37) 2004(23)
2003(31) 2002(38) 2001(41) 2000(28)
1999(36) 1998(36) 1997(24) 1996(31)
1995(31) 1994(21) 1993(29) 1992(16)
1991(37)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.1. INDUSTRIJA 5.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 5.3. PROMET IN ZVEZE 5.4. GOSTINSTVO IN TURIZEM 5.5. MALO GOSPODARSTVO IN OBRT 5.6. TRGOVINA 5.7. ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov