O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 4 (od skupaj 4)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Volilni sistem, ustava in spremembe

dr. Franc Grad, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 49-50/2013Volitve so ena najbolj žgočih političnih tem v sodobni demokratični državi, vse bolj pa tudi predmet pravnega urejanja in pravnih sporov. Slednje se nanaša predvsem na varstvo volilne pravice, toda z vidika države in političnega delovanja v njej je najbolj občutljivo in pomembno vprašanje razdelitve poslanskih mandatov med politične stranke. Od tega je odvisno politično odločanje in s tem delovanje države in družbe kot celote. Z vidika političnih strank pa gre za vprašanje porazdelitve politične moči, kajti poslanski mandati so kapital političnih strank pri oblikovanju parlamentarne in vladne večine, od tod dalje pa tudi pri pridobivanju drugih pomembnih javnih funkcij v državi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Zdravniške ali pravniške napake?

dr. Aleš Galič, 14.11.2013

Obligacije, Pravoznanstvo

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 44/2013Dosedanji prispevki v tej reviji na temo priznanja izraelske sodbe proti slovenskemu kirurgu so med drugim osvetlili, čemu je sodni postopek priznanja tujih sodnih odločb namenjen. Vendar bi glede na to, kako se je javna razprava o tej temi razvijala, preden je prešla na strani Pravne prakse, in kako so se o zadevi izražali mediji, javnost ter celo politiki in nekateri pravniki (ne tisti, ki so pisali v tej strokovni reviji), bilo koristno spomniti predvsem na to, čemu delo sodišča pri odločanju o civilnopravnih razmerjih, vključno s priznavanjem tujih sodnih odločb v teh razmerjih, ni namenjeno. Ni namenjeno temu, da se domače državljane zavaruje pred tujci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Parlamentarna avtonomija

dr. Franc Grad, 23.5.2013

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 20/2013V sodobni demokratični državi je parlament še vedno najbolj demokratičen oblastni organ in glavni tvorec prava ter zato eden najpomembnejših organov državne oblasti. Zelo pomemben pogoj za uspešno delovanje sodobnega parlamenta je njegov avtonomni položaj, ki se označuje kot avtonomija parlamenta oziroma parlamentarna avtonomija. Širše gledano zajema ta pojem ne samo položaj parlamenta kot kolegijskega organa, temveč tudi položaj njegovih članov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Prenehanje vlade in tekoči posli

dr. Franc Grad, 7.2.2013

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 5/2013V parlamentarnem sistemu se načelo delitve oblasti kaže predvsem v razmerju med parlamentom in vlado. Vlada se praviloma oblikuje tako, da šef države (predsednik republike, monarh) podeli mandat za sestavo vlade vodji tiste politične stranke, ki je na volitvah dobila večino v parlamentu, oziroma vodji ene od strank, ki tvorijo strankarsko koalicijo, ki ima večino v parlamentu. Mandatar praviloma predloži predlog članov vlade v imenovanje šefu države, ki imenuje ministre. Ko je vlada imenovana, se mandatar z njo predstavi v parlamentu, ki mu mora izreči zaupnico, da lahko vlada začne delovati. Nekoliko drugače je v nemškem sistemu, v katerem šefa vlade (kanclerja) voli parlament na predlog šefa države, ministre pa tudi tu imenuje šef države.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(4)

Leto objave

< Vsi
2013(4)
> Februar(1) > Maj(1) > November(1) > December(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov