O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 22 (od skupaj 22)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov (3.)

Vovk Irena, Gerbec Franci, 17.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Franci Gerbec, Pravna praksa, 44/2016Že 42. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je letos vnovič potekalo tri dni, 13., 14. in 15. oktobra 2016, v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Letos je bilo v okviru Dni organiziranih deset sekcij in dve okrogli mizi, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo kar 60 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in obeh okroglih miz. Prva, ki jo je vodil dr. Franjo Štiblar, se je ukvarjala s (kazensko) odgovornostjo bankirjev za slabe bančne kredite, druga, ki jo je vodil dr. Andraž Teršek, pa s pravno neodgovornostjo odločevalcev za svoje odločitve, med drugim tudi sodnic in sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Štipendijski pogoj omejuje temeljne svoboščine EU

Ines Grah, 10.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Pravna praksa, 43/2016Štipendisti štipendij Ad Futura za izobraževanje (štipendije Ad futura) se s podpisom pogodbe o štipendiranju zavežejo, da se bodo po zaključku izobraževanja, za katerega so prejemali štipendijo, samozaposlili ali sklenili delovno razmerje z delodajalcem, ki ima sedež v Republiki Sloveniji (RS). Tisti, ki tega ne storijo in najdejo zaposlitev v tujini, kršijo prevzete obveznosti po pogodbi, zaradi česar so dolžni prejeto štipendijo vrniti. Štipendisti so zaradi tega pogoja pri iskanju zaposlitve omejeni le na ozemlje znotraj meja RS. Navedeni pogoj zato po svojem učinku nasprotuje temeljnim svoboščinam, ki jih EU zagotavlja svojim državljanom. Vpliva namreč na to, da štipendist ne more uresničiti svoje pravice do prostega gibanja kot državljan ali delavec oziroma nasprotuje pravici do svobode ustanovitve sedeža družbe znotraj EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Obravnava sodelovalnega gospodarstva z vidika DDV

Ivo Grlica, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ivo Grlica, Pravna praksa, 36-37/2016S kolegom Primožem Mikoličem sva v prispevku Pravni in davčni izzivi sodelovalnega gospodarstva predstavila poslovni model t. i. sodelovalnega gospodarstva kot hitro rastočega trenda združevanja človeških in fizičnih virov za strnjenje in delitev proizvodnje, distribucije ter potrošnje dobrin in storitev. Pri tem sva osvetlila problematiko, s katero se takšni novi modeli srečujejo na regulativnem in davčnem področju. S tem prispevkom nadaljujem s podrobnejšim prikazom obravnave dejavnosti sodelovalnih platform z vidika DDV.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Kdo?

Gale Maksimilijan, Gorjup Ines, 25.8.2016

Kultura in umetnost

Maksimilijan Gale, Ines Gorjup, Pravna praksa, 33/2016Če smo se kdaj spraševali, kakšno je življenje, navade, mišljenje študentov in študentk prava izven fakultetnih klopi, nam knjiga "Kdo?" (urednik dr. Franjo Štiblar, Ljubljana 2016), ki je izšla pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ponuja odgovore iz prve roke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Otrokove največje koristi: prazna floskula ali garant spoštovanja otrokovih pravic?

dr. Anita Goršek, 14.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

dr. Anita Goršek, Pravna praksa, 28/2016Nedavno je slovensko javnost pretresel primer ravnanja in odločanja pristojnih organov o vprašanju, ali stari starši lahko postanejo rejniki svojima vnukoma. Čeprav konkretnih podrobnosti primera ne poznamo (in prav je tako!), pa zadeva odpira nekatere pomembne, zlasti pravne dileme. V razpravah o primeru je bilo pogosto sklicevanje na otrokove koristi. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je ta standard res tako enoznačen, kot si morda tudi (pre)lahko predstavljamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča

mag. Andreja Sedej Grčar, 7.7.2016

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 27/2016Na podlagi določil tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-K) lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, ob pogoju, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno ali se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega storilca oziroma kaznivega dejanja treba pridobiti te podatke. Za takšno zahtevo je treba izpolniti dokazni standard razlogov za sum. Torej dokazni standard, ki mora obstajati za podajo kazenske ovadbe zoper določeno osebo, da je storila določeno kaznivo dejanje. Dokazni standard razlogov za sum je tisti minimalni standard, ki mora biti podan, da lahko policija poseže v določene človekove pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Pravni in davčni izzivi sodelovalnega gospodarstva

Grlica Ivo, Mikolič Primož, 7.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ivo Grlica, Primož Mikolič, Pravna praksa, 27/2016Vse hitrejši razvoj sodelovalnih spletnih platform (Uber, Airbnb, car sharing platforme in podobno) kot dela t. i. sodelovalnega gospodarstva odpira številne nove priložnosti za gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest in povečanje ponudbe storitev za potrošnike, pri čemer hkrati omogoča racionalno rabo virov in zagotavljanje trajnostnega razvoja. Vendar Evropska komisija v novi Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo (v nadaljevanju: Agenda), izdani v začetku junija, izpostavlja, da sodelovalno gospodarstvo odpira tudi vrsto vprašanj v zvezi s pravicami in obveznostmi deležnikov novega koncepta zagotavljanja in uporabe storitev. V prvem iz serije člankov na to temo se avtorja osredotočava na ključne vidike možnosti dostopa ponudnikov sodelovalnih platform na trg posamezne države in na najpomembnejše davčne izzive, s katerimi se bo morala soočiti tudi Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Pravica do popravka ali pravica dostopa do medija?

Cene Grčar, 2.6.2016

JAVNO OBVEŠČANJE

Cene Grčar, Pravna praksa, 22/2016Pravica do popravka, kot je opredeljena v Zakonu o medijih (ZMed), povzroča v praksi nemalo težav; od vprašanja morebitnega nesorazmerno dolgega popravka kot zakonskega razloga za njegovo zavrnitev pa do vprašanja obstoja aktivne legitimacije za zahtevo po objavi popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Ali ugotovitev posega v zasebnost vedno pomeni pravico do denarne odškodnine?

Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, 12.5.2016

Varstvo človekovih pravic

Ines Gorjup, Maksimilijan Gale, Pravna praksa, 19/2016Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v svoji sodni praksi poudarja, da varstvo katerekoli konvencijske pravice ne sme biti zgolj teoretično ali navidezno, temveč "učinkovito". Z vprašanjem učinkovitosti zaščite pravice do zasebnosti, ki izhaja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), se je sodišče srečalo tudi v zadevi Khan proti Nemčiji, v kateri je med drugim tako kot v zadevi Von Hannover zavzelo stališče, da radovednost bralcev ali zvedavost javnosti ne pomenita javnega interesa, ki bi upravičeval poseg v zasebno življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Ustava in retroaktivnost pravnih predpisov

dr. Franc Grad, 12.5.2016

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 19/2016Retroaktivnost ali povratna moč splošnih aktov pomeni učinek splošnega pravnega akta za nazaj za čas pred njegovo uveljavitvijo. Pomeni torej, da predpis jemlje pravice oziroma vzpostavlja nove dolžnosti ali vzpostavlja pravne posledice za dejanja v preteklosti (ex post facto).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Razumem

Cene Grčar, 5.5.2016

Pravoznanstvo

Cene Grčar, Pravna praksa, 18/2016V PP, št. 16-17, je prof. dr. Ambrož razmišljal o domnevnih nabreklih mladih pravnih strokovnjakih, ki jih menda ne razume. Očita jim napetost, neomikano jezo in zdi se mu celo, da kričijo, ko govorijo ali pišejo; denimo o tem, da je treba spremeniti način pravniškega izobraževanja, pravnega učenja in javnega razmišljanja o pravu, tudi skozi pravo, filozofijo, politiko in prakso sprejemanja in uveljavljanja odgovornosti, dvigniti stopnjo moralnega razvoja, empatije in socialnega čuta ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Izzivi učinkovitejše ureditve postopka skupnega dogovora v davčnih zadevah

Grlica Ivo, Pirnat Sabina, 14.4.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Ivo Grlica, Sabina Pirnat, Pravna praksa, 15/2016Postopek skupnega dogovora (angl. Mutual agreement procedure - MAP) je v praksi pogosto uporabljeno sredstvo za odpravo dvojnega obdavčevanja. Zaradi okrepljenega sodelovanja med državami in boja proti davčnemu izogibanju v prihodnje pričakujemo povečanje števila primerov dvojne obdavčitve. Posledično bo to vodilo tudi v občutno povečanje števila postopkov skupnega dogovora. Ob tem se postavlja vprašanje, ali sta struktura in učinkovitost postopka skupnega dogovora primerni za učinkovito soočenje s prihajajočimi izzivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Razlogi za vse glasnejše pozive po (vnovični) prenovitvi Dublinske uredbe

Martina Greif, 7.4.2016

Človekove pravice

Martina Greif, Pravna praksa, 14/2016V povezavi z izjemnim povečanjem prosilcev za mednarodno zaščito v EU v letu 2015 se v medijih pogosto omenja t. i. Dublinska uredba, češ da je države članice ne spoštujejo in da je "mrtva". V resnici je ta uredba, ki je osrednji pravni akt dublinskega sistema, problematična že dlje časa in tudi pozivi po njeni koreniti spremembi še zdaleč niso novi, so pa čedalje pogostejši in glasnejši. Namen prispevka je predstaviti uredbo in najpomembnejše razloge za njeno nujno spremembo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Pravica do poštenega sojenja in uporaba nezakonitih dokazov

Martina Greif, 7.4.2016

Varstvo človekovih pravic

Martina Greif, Pravna praksa, 14/2016Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) glede dopustnosti dokazov uporablja metodo tehtanja poštenosti postopka in s tem dopušča primere, ko se sodba lahko opira tudi na nezakonito pridobljen dokaz. Eden takih primerov je prav zadeva Prade proti Nemčiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Še o protiustavnem napadu na sindikalno svobodo s premestitvijo sindikalnega predstavnika

Peter Golob, 24.3.2016

Delovna razmerja

Peter Golob, Pravna praksa, 12-13/2016Na moj prispevek je odgovorilo Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) in nanizalo nekaj enostranskih pravnih razlag statuta Sindikata slovenskih diplomatov (SSD) in ratificiranih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), kar kaže na odkrito zavračanje uveljavljene mednarodnopravne zaščite sindikalnih predstavnikov. Zaskrbljujoče je, da taka stališča zagovarja MZZ, ki se sicer predstavlja kot promotor spoštovanja in varstva človekovih pravic in mednarodnega prava v mednarodni skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Argument, da zakon konkretne pravice istospolnim partnerjem ne daje, ni zadosten

Martina Greif, 24.3.2016

Varstvo človekovih pravic

Martina Greif, Pravna praksa, 12-13/2016V zadevi Pajić proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) sledilo svojim odločitvam v zadevah Karner, Kozak ter P. B. in J. S. in v odsotnosti prepričljivih in tehtnih razlogov za različno obravnavanje istospolnih partnerjev ugotovilo kršitev prepovedi diskriminacije (14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP) v povezavi s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člen EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Diplomatsko pravo: izbrane konvencije

mag. Natali Gak, 24.3.2016

Kultura in umetnost

mag. Natali Gak, Pravna praksa, 12-13/2016Pri Založbi FDV je v zbirki Mednarodno pravo izšel priročnik Diplomatsko pravo: izbrane konvencije (glavni urednik Iztok Simoniti), v katerem so na 724 straneh zbrane najpomembnejše konvencije in drugi dokumenti s področja diplomatskega in konzularnega prava v angleškem in slovenskem jeziku. Gre za prvi tak priročnik, ki se pridružuje drugim publikacijam s področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov, pri čemer ne gre zgolj za preprost zbir dokumentov, ampak strnjen in praktičen prikaz bistvenih vprašanj in aktov s tega področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Ali je pravna ureditev področja humanitarnih organizacij neustavna?

Gliha Urška, Miljević Nataša, 17.3.2016

Uprava

Urška Gliha, Nataša Miljević, Pravna praksa, 11/2016Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) v 2. členu izrecno določa, da imajo pravico pridobiti status humanitarne organizacije le društva in zveze društev. Nobena organizacija v drugačni pravni obliki, torej niti ustanova, tega statusa ne more pridobiti, ne glede na to, ali opravlja humanitarno dejavnost na področju socialnega in zdravstvenega varstva na podlagi predhodno pridobljenega soglasja pristojnega ministrstva ali ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Protiustaven napad na sindikalno svobodo s premestitvijo sindikalnega predstavnika

Peter Golob, 18.2.2016

Delovna razmerja

Peter Golob, Pravna praksa, 7-8/2016Vlada RS je prisilno spremenila vodstvo reprezentativnega sindikata ter s tem grobo krši(la) sindikalno svobodo iz 76. člena Ustave RS in temeljne človekove pravice iz ratificirane Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic. Zaskrbljujoče je, da se do take kršitve, ki pomeni nedemokratični in protiustavni napad izvršilne veje oblasti na predstavnika civilne družbe, noče opredeliti noben pristojni državni organ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Izvedena priča

dr. Primož Gorkič, 11.2.2016

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 6/2016Zakon o kazenskem postopku (ZKP) celovito ureja tri osebna dokazna sredstva: pričo, izvedenca in obdolženca. V literaturi je verjetno največ pozornosti namenjene sicer obdolžencu kot specifičnemu dokaznemu sredstvu, ker nastopa hkrati tudi kot (glavni) procesni subjekt, katerega položaj določajo temeljna procesna jamstva. Vendar pa pri tem ne smemo zanemariti dilem, ki se porajajo v zvezi s pričo in izvedencem. Čeprav je na prvi pogled razlika med njima jasna, pa zlasti praksa kazenskih postopkov kaže, da ni tako. Verjetno je prišel čas, ko moramo odkrito pripoznati tudi institut t. i. izvedene priče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Ugled univerze nad svobodo izražanja?

Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, 21.1.2016

Varstvo človekovih pravic

Ines Gorjup, Maksimilijan Gale, Pravna praksa, 03-04/2016Pravica do svobode izražanja, kot jo zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), se šteje za nujni element razvoja človekovih pravic in demokratične družbe. Pri tem svoboda izražanja ni omejena le na tiste informacije in ideje, ki so sprejete z odobravanjem, temveč, kot je bilo na straneh te revije že večkrat poudarjeno, so dopustne tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. Pri njihovi presoji Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) poudarja, da smejo osebe, ki sodelujejo v javni razpravi glede zadev javnega pomena, tudi nekoliko pretiravati, provocirati ali celo uporabljati pretirane izraze, če ne presežejo meje dopustne kritike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Zapis pravice do čiste pitne vode v slovensko ustavo

Ahačič Jakob, Gril Maša, Košir Tina, Zupančič Simona, 7.1.2016

Varstvo okolja

Jakob Ahačič, Maša Gril, Tina Košir in Simona Zupančič, Pravna praksa, 1/2016V Državnem zboru je trenutno v obravnavi predlog zapisa pravice do čiste pitne vode v Ustavo Republike Slovenije. Ta problematika je bila tudi del raziskav v okviru Pravne klinike za varstvo okolja, ki je v študijskem letu 2014/2015 potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(22)

Leto objave

< Vsi
2016(22)
> Januar(2) > Februar(2) > Marec(4) > April(3) > Maj(3) > Junij(1) > Julij(3) > Avgust(1) > September(1) > November(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov