O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 39
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 974)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

O protiustavnosti financiranja zasebnega šolstva

dr. Peter Gregorčič, 13.6.2019

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Peter Gregorčič, Pravna praksa, 23/2019Odločba Ustavnega sodišča RS (US) o ugotovljeni protiustavnosti ureditve financiranja osnovnošolskega (OŠ) izobraževanja v zasebnih šolah z javnoveljavnim programom je le ena izmed štirinajstih nespoštovanih odločb US. Rok za njeno uresničitev se je iztekel pred skoraj štirimi leti. Vlada te dni v zakonodajni postopek vlaga predlog novele zakona, ki naj bi ugotovljeno protiustavnost odpravil. Kot eden od pobudnikov v tej zadevi izpostavljam zanimivo dejstvo, da sem v svoji pobudi pravni interes izkazal tudi za primer zasebnih glasbenih šol. Protiustavnost ureditve financiranja njihovih javnoveljavnih programov sem zatrjeval s stališča načela enakosti, vendar je US te moje trditve preprosto prezrlo. Predlagane spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) predvidevajo poslabšanje financiranja OŠ programov, s katerimi smo na Ustavnem sodišču uspeli. Po drugi strani pa ohranjajo financiranje osnovnega glasbenega izobraževanja v zasebnih šolah, pri katerem nismo dosegli niti tega, da bi US odgovorilo na naše navedbe. Zato se v prispevku sprašujem, kakšen smisel za posameznike imajo pristojnosti US kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

"Umetno ustvarjeni pogoji" kot razlog za zavrnitev financiranja iz EU skladov

dr. Ines Grah, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 20/2019Sredstva EU skladov za financiranje posameznega namena ali projekta je mogoče pridobiti s prijavo na javni razpis pri pristojnem organu. Javni razpis med drugim določa pogoje in merila, ki so jih prijavitelji dolžni izpolniti, da bi bili upravičeni do sredstev. Če pogojem in merilom javnega razpisa prijavitelji ne zadostijo, se njihova vloga zavrne. V praksi neizpolnjevanje pogojev in meril javnega razpisa ni edini razlog za zavrnitev financiranja. Poleg procesnih ali vsebinskih razlogov, podrobneje določenih v predpisih in javnem razpisu, dodatni razlog za zavrnitev financiranja iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) predstavljajo "umetno ustvarjeni pogoji", ki niso opredeljeni, zato organu in prijaviteljem v praksi povzročajo nemalo preglavic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Stvarna pristojnost specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah

mag. Andreja Sedej Grčar, 11.4.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 15/2019Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I) je bil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ustanovljen Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala (v nadaljevanju: specializirani oddelek). V tedaj veljavnem 40.a členu je bila določena pristojnost oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) je 40.a člen spremenil tako, da je določil stvarno pristojnost okrožnih sodišč za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj, kjer obtožni akt vloži Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kaj prinaša novela ZKP-N 2.0?

mag. Robert Golobinek, 4.4.2019

Kazenski postopek

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 14/2019Državni zbor Republike Slovenije je 26. marca 2019 s 46 glasovi za in 33 glasovi proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-N). Gre za novelo, ki je bila v nekoliko drugačnem obsegu v Državnem zboru že sprejeta leta 2017, a po vetu Državnega sveta ni dobila zadostne večine pri ponovnem glasovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Civilno procesno pravo

dr. Aleš Galič, 28.3.2019

Civilni sodni postopki

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 13/2019Vedno težje je napisati univerzitetni učbenik za študij prava, ki bo izpolnil namen, to je, da ga bodo študentje resnično uporabili kot vir za študij. Smo v času, ko se zdi, da večina študentov, morda tudi zaradi vedno večjega obsega snovi, teži k temu, da pripravljanje na izpit "ekonomizira". To pomeni, da preštudira le tisto, kar je z vidika (pričakovanega) znanja na izpitu res nujno. Obsežen učbenik (tako kot obširnejši članki in komentarji zakonov, predpisani kot študijska literatura) lahko uporabnika odvrne, še preden ga odpre. Nadomestijo ga zapiski, izpiski, neformalne skripte, zapisi na raznih forumih ter kopije starih izpolnjenih in popravljenih izpitov. Razlogi za te trende niso povezani le z lažjim dostopom do omenjenih "surogatov" prek sredstev modernejših tehnologij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Sodno varstvo poslovnih skrivnosti

Levovnik Jure, Gostiša Eva, 21.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jure Levovnik, Eva Gostiša, Pravna praksa, 8/2019V prejšnjem prispevku sva predstavila novo materialnopravno ureditev poslovnih skrivnosti, ki jo prinaša Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem ("Direktiva") in ki bo prenesena v slovenski pravni red z novim Zakonom o poslovni skrivnosti (ZPosS). Tokrat se bova posvetila še prihodnji ureditvi sodnega varstva pred protipravno prisvojitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Ocena tržne vrednosti pravic na nepremičninah

David Borlinič Gačnik, 21.2.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 8/2019Najgospodarnejšo uporabo sredstva definirajo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) kot "uporabo, ki maksimira potencial ocenjevanega sredstva, ki je mogoča, zakonito dopustna in finančno izvedljiva". Pri ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah bo ocenjevalec vrednosti v okviru analize najgospodarnejše uporabe nepremičnine med drugim moral utemeljiti, katera uporaba nepremičnine je zakonito (pravno) dopustna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Varstvo poslovne skrivnosti

Gostiša Eva, Levovnik Jure, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Eva Gostiša, mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 7/2019V kratkem lahko pričakujemo sprejem Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), s katerim bo Slovenija, sicer z zamudo, prenesla v svoj pravni red Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (Direktiva). Direktiva je poleg nove materialnopravne ureditve poslovnih skrivnosti predpisala tudi minimalne zahteve glede sodnega varstva pred protipravno prisvojitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti. Nova materialnopravna ureditev je predmet tega članka, ureditev sodnega varstva pa bo obravnavana v eni od naslednjih številk revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Pionir slovenske pravne informatike - mag. Janez Toplišek (1941-2019)

Franci Gerbec, 7.2.2019

Ostalo

Franci Gerbec, Pravna praksa, 5-6/2019Tretjo soboto v januarju smo se številni prijatelji, kolegi in sodelavci skupaj z njegovimi najbližjimi na mengeškem pokopališču poslovili od dolgoletnega člana Društva pravnikov Ljubljana mag. Janeza Topliška, univ. dipl. pravnika. Življenjsko pot mu je pretrgala usodna možganska kap prav na dan tradicionalnega društvenega srečanja ljubljanskih pravnikov, ki se ga je nameraval udeležiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Etažna lastnina na stavbni pravici: dvakratni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta

David Borlinič Gačnik, 10.1.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 1-2/2019Splošno načelo superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pove, da stavba kot samostojna stvar v pravu ne obstaja. Stavba je del zemljišča, na katerem stoji, lastnik zemljišča je hkrati lastnik stavbe. V tem članku obravnavamo dva odstopa od omenjenega načela: stavbno pravico in etažno lastnino ter njuno kombinacijo: etažno lastnino na stavbni pravici. Posebno pozornost namenimo oblikovanju in prenehanju etažne lastnine na stavbni pravici v povezavi z usodo hipotek ter obstoju stavbne pravice na svoji stvari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Nadaljevanje agonije za družbenike izbrisanih družb?

Ivanjko Šime, Grušovnik Lara, 20.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Šime Ivanjko, Lara Grušovnik, Pravna praksa, 49-50/2018Dne 11. decembra 2018 je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu razglasilo sodbo v zadevi Lekić proti Sloveniji, s katero ni ugotovilo kršitev človekovih pravic pri izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra in ex lege prenosu odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe na družbenike na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) iz leta 1999. Navedeni zakon je bistveno odstopal od temeljnega načela korporacijskega prava, da družbeniki kapitalskih družb odgovarjajo za obveznosti družbe samo do višine svojega kapitalskega vložka, z osebnim premoženjem pa le v primeru, da so izpolnjeni pogoji za institut spregleda pravne osebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Prvo leto državnega odvetništva

mag. Jurij Groznik, 20.9.2018

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Jurij Groznik, Pravna praksa, 35/2018Maja je minilo leto dni, odkar je stopil v veljavo nov Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv), novembra bo minilo leto dni, odkar ga državno odvetništvo uporablja. V primerjavi z Zakonom o državnem pravobranilstvu je nova ureditev funkcionarjem in javnim uslužbencem prinesla številne nove naloge in pristojnosti. Nova podlaga delovanja zastopnika države je odprla številna nerešena vprašanja, kar ima neposreden vpliv tako na organizacijo dela kakor tudi na način sodelovanja s strankami in potrebami po novih zaposlitvah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

"Interes družbe" in sodelovanje delavcev pri upravljanju

dr. Mato Gostiša, 20.9.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Mato Gostiša, Pravna praksa, 35/2018V zvezi z aktualnimi kodeksi upravljanja in različnimi drugimi "priporočili dobrih praks" korporacijskega upravljanja, ki jih sprejemajo posamezna stanovska združenja (npr. Združenje nadzornikov Slovenije - ZNS), se kot osnovno konceptualno vprašanje, ki je predmet teoretičnih razhajanj, pojavlja vprašanje, kaj pomeni pojem "interes družbe" kot tisti (nad)interes, ki naj bi mu bili člani organov družbe, vključno s predstavniki delavcev v teh organih, domnevno dolžni podrejati vse morebitne drugačne parcialne interese deležnikov družbe, ki naj bi jih sicer izvirno zastopali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Direktiva 2012/29/EU: dve leti zamude pri implementaciji in načelo lojalne razlage

dr. Primož Gorkič, 29.3.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 12-13/2018Rok za prenos Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (v nadaljevanju Direktiva) se je iztekel 16. novembra 2015. Slovenija je Direktivo delno implementirala z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, nekatere kazenskoprocesne rešitve pa na prenos še čakajo; zadnji poskus implementacije v noveli ZKP-N ni uspel. Vendar pa to ne pomeni, da smejo kazenski sodniki z uporabo Direktive čakati na zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Bitcoini kolektivnega upravljanja avtorske pravice - ali kako sodišče iz nič ustvari nekaj

Cene Grčar, 15.3.2018

Intelektualna lastnina

Cene Grčar, Pravna praksa, 10/2018Spori kolektivnih organizacij, zlasti Združenja SAZAS, z uporabniki, mediji, novinarji, odgovornimi uredniki, državnimi uradniki in državnimi organi imajo že dolgo brado. Ne nazadnje o tem priča obsežen pripad zadev, ki jih omenjeno združenje vodi na sodiščih - civilnih, kazenskih in upravnih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Pravni in davčni vidiki tehnologije blockchain

Goršič Nejc, Mernik Sara, 22.2.2018

Obligacije

Nejc Goršič, Sara Mernik, Pravna praksa, 7-8/2018GV Založba je v Ljubljani v hotelu Slon 14. februarja organizirala konferenco z naslovom Pravni in davčni vidiki tehnologije blockchain. Konferenco je otvoril dr. Peter Merc, ki je že uvodoma pojasnil, da je blockchain revolucionarna tehnologija. V digitalnem svetu so kopije vedno enake originalu in med njimi ni mogoče razločevati. Blockchain je v svojem bistvu veriga povezanih in kriptografsko zaščitenih informacij. Njihova bistvena lastnost je nespremenljivost. Ko je podatek enkrat zapisan in dan v verigo blokov, ga je nemogoče neopazno spremeniti. To omogoča prenos vrednosti oziroma informacije, ki se ne podvaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Varstvo pravic uporabnikov javnih medijev

mag. Damjan Gantar, 15.2.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Damjan Gantar, Pravna praksa, 6/2018V tem prispevku se bom ukvarjal s posebnostmi postopkov pri uveljavljanju pravic in nalaganju obveznosti na področju javnih medijev. Javni mediji opravljajo javno službo na področju obveščanja in informiranja, na splošno pa je narava javnih služb v tem, da se posamezniku nudi neka dobrina - javne službe opravljajo servisno dejavnost. S tem, ko nekdo nudi neko dobrino (vključno z javnimi mediji), hkrati nad posameznikom izvaja tudi oblast. Njegova oblast se kaže v tem, da posamezniku odkloni storitev, ki se sicer splošno ponuja, ali pa da posamezniku naloži neko obveznost (na primer obveznost cepljenja, obveznost plačevanja RTV-prispevka ipd.). S tem odloča o pravicah in obveznostih podobno, kot to delajo državni organi. Kot navaja Erik Kerševan v svojem prispevku Vloga procesnega prava pri odločanju v nedržavnem sektorju, gre v teh primerih za oblastveno odločanje, in ne pogodbeno zasebno razmerje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Objektivna ali krivdna odškodninska odgovornost države po 26. členu Ustave?

Jan Gantar, 15.2.2018

Ustavno sodišče

Jan Gantar, Pravna praksa, 6/2018Prva stališča o objektivni ali subjektivni naravi odškodninske odgovornosti države v našem pravnem prostoru segajo še v čas pred osamosvojitvijo. Ko je bil pred nekaj več kot desetimi leti izdan eden izmed dveh najvidnejših slovenskih zbornikov o odškodninski odgovornosti države, se avtorji glede tega instituta niso povsem poenotili. Še danes je v praksi Vrhovnega in Ustavnega sodišča možno zaslediti nekoliko različne pristope pri navajanju predpostavk odškodninske odgovornosti države. Zdi se, da na polemično vprašanje, ali je krivdo možno šteti kot eno izmed predpostavk odškodninske odgovornosti države, zares ni možno podati povsem zanesljivega odgovora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Ugled in avtoriteta sodstva ter zagovornikova pravica do izražanja

mag. Robert Golobinek, 15.2.2018

Človekove pravice

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 6/2018Ob otvoritvi letošnjega sodnega leta je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) 26. januarja pripravilo seminar z naslovom Avtoriteta sodstva, s katerim je naslovilo različna vprašanja, kot so pomen delitve oblasti, odgovornost sodišč in sodnikov, protiukrepi sodišč ter odnosi sodišč z javnostjo in mediji. Dan pred tem je predsednik sodišča Guido Raimondi predstavil statistiko sodišča za leto 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Spremembe davčne zakonodaje v letu 2018

Guštin Irena, Medle Irma, Istenič Petra, Rupnik Tadeja, 15.2.2018

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

mag. Irena Guštin, Irma Medle, mag. Petra Istenič, mag. Tadeja Rupnik, Pravna praksa, 6/2018Državni zbor je 28. novembra 2017 potrdil paket davčnih zakonov. Sveženj obsega novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Predlagane rešitve "gredo v smeri nadaljnjega prestrukturiranja davčnih bremen, izboljšanja učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanjševanja administrativnih bremen".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Priročnik za uporabo rdeče in rumene pogodbe FIDIC

dr. Peter Grilc, 25.1.2018

Kultura in umetnost

dr. Peter Grilc, Pravna praksa, 3-4/2018Rdeča: pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik; rumena: pogoji pogodbe za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec. Knjiga avtorice Maje Koršič Potočnik: Priročnik za uporabo rdeče in rumene pogodbe FIDIC je bila izdana pri založbi Uradni list leta 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Tekmovanje Študentska pravda: prometna nesreča, povzročena s samovozečim vozilom

David Borlinič Gačnik, 25.1.2018

Obligacije

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 3-4/2018Tekmovanje Študentska pravda je potekalo že tretje leto zapovrstjo v organizaciji PF Univerze v Mariboru. Projekt, katerega snovalci so mladi pravniki in študenti prava, postaja tradicionalen, na kar kažeta tudi naraščajoče zanimanje študentov in velika udeležba na tekmovanju - tako tekmovalnih ekip kot poslušalcev. Tekmovanja se je v letošnjem študijskem letu udeležilo devet ekip z mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete. Organizacija tekmovanja je potekala pod okriljem dekanje PF Univerze v Mariboru profesorice dr. Vesne Rijavec, profesorice dr. Tjaše Ivanc, Denisa Baghrizabehija in Denisa Magyara.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Opis kaznivega dejanja v kazenskem postopku, prvi del: vsebinske in formalne razsežnosti opisa kaznivega dejanja

dr. Primož Gorkič, 18.1.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 2/2018V kazenskih postopkih, ki sledijo akuzatorno-inkvizitorni tradiciji, običajno kot informacijsko hrbtenico postopka označujemo kazenski sodni spis. Latinski rek Quod non est in actis non est in mundo danes nedvomno še vedno velja in opozarja na spoznavne omejitve, ki spremljajo vsak, ne le kazenskega postopka. Vendar pa se s krepitvijo akuzatornih prvin kazenskega postopka kot informacijski temelj vsake kazenske zadeve vse močneje vzpostavlja opis kaznivega dejanja. To potrjuje tudi novejša judikatura slovenskih in tujih oziroma mednarodnih sodišč. Zato kaže tej prvini kazenskih postopkov nameniti nekoliko več pozornosti in sistematične obdelave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov 2017 (3.)

Maček Patricij, Gale Maksimilijan, Gorjup Ines, 16.11.2017

Ostalo

Patricij Maček, Maksimilijan Gale, Ines Gorjup, Pravna praksa, 44/2017Profesorica in predstojnica katedre za mednarodno pravo na PF Univerze v Ljubljani dr. Vasilka Sancin je na sekciji o brexitu, migracijah in digitalnem pravu spregovorila o pravnem položaju oseb na ozemlju države, ki jim zavrne prošnjo za mednarodno zaščito. Povedala je, da je v Evropski uniji (EU) leta 2014 za mednarodno zaščito zaprosilo 626.960 oseb, leta 2015 pa 1,322.825 oseb, pri čemer je bilo od slednjih 52 odstotkov uspešnih na prvi in 14 odstotkov na drugi stopnji.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 39 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(974)

Leto objave

2019(11) 2018(13) 2017(18) 2016(22)
2015(17) 2014(63) 2013(64) 2012(69)
2011(79) 2010(93) 2009(69) 2008(15)
2007(17) 2006(25) 2005(24) 2004(34)
2003(39) 2002(63) 2001(50) 2000(70)
1999(20) 1998(13) 1997(14) 1996(11)
1995(43) 1994(7) 1993(8) 1992(2)
1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov