O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 40
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 977)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Tekmovanje Študentska pravda: prometna nesreča, povzročena s samovozečim vozilom

David Borlinič Gačnik, 25.1.2018

Obligacije

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 3-4/2018Tekmovanje Študentska pravda je potekalo že tretje leto zapovrstjo v organizaciji PF Univerze v Mariboru. Projekt, katerega snovalci so mladi pravniki in študenti prava, postaja tradicionalen, na kar kažeta tudi naraščajoče zanimanje študentov in velika udeležba na tekmovanju - tako tekmovalnih ekip kot poslušalcev. Tekmovanja se je v letošnjem študijskem letu udeležilo devet ekip z mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete. Organizacija tekmovanja je potekala pod okriljem dekanje PF Univerze v Mariboru profesorice dr. Vesne Rijavec, profesorice dr. Tjaše Ivanc, Denisa Baghrizabehija in Denisa Magyara.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Opis kaznivega dejanja v kazenskem postopku, prvi del: vsebinske in formalne razsežnosti opisa kaznivega dejanja

dr. Primož Gorkič, 18.1.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 2/2018V kazenskih postopkih, ki sledijo akuzatorno-inkvizitorni tradiciji, običajno kot informacijsko hrbtenico postopka označujemo kazenski sodni spis. Latinski rek Quod non est in actis non est in mundo danes nedvomno še vedno velja in opozarja na spoznavne omejitve, ki spremljajo vsak, ne le kazenskega postopka. Vendar pa se s krepitvijo akuzatornih prvin kazenskega postopka kot informacijski temelj vsake kazenske zadeve vse močneje vzpostavlja opis kaznivega dejanja. To potrjuje tudi novejša judikatura slovenskih in tujih oziroma mednarodnih sodišč. Zato kaže tej prvini kazenskih postopkov nameniti nekoliko več pozornosti in sistematične obdelave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov 2017 (3.)

Maček Patricij, Gale Maksimilijan, Gorjup Ines, 16.11.2017

Ostalo

Patricij Maček, Maksimilijan Gale, Ines Gorjup, Pravna praksa, 44/2017Profesorica in predstojnica katedre za mednarodno pravo na PF Univerze v Ljubljani dr. Vasilka Sancin je na sekciji o brexitu, migracijah in digitalnem pravu spregovorila o pravnem položaju oseb na ozemlju države, ki jim zavrne prošnjo za mednarodno zaščito. Povedala je, da je v Evropski uniji (EU) leta 2014 za mednarodno zaščito zaprosilo 626.960 oseb, leta 2015 pa 1,322.825 oseb, pri čemer je bilo od slednjih 52 odstotkov uspešnih na prvi in 14 odstotkov na drugi stopnji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Dnevi slovenskih pravnikov 2017 (2.)

Gale Maksimilijan, Gorjup Ines, Kolenc Blaž, Briški Lora, 9.11.2017

Ostalo

Maksimilijan Gale, Ines Gorjup, Blaž Kolenc, Lora Briški, Pravna praksa, 43/2017Z mislijo "če je gospodarstvo avto, je gradbeništvo njegov motor" je odvetnik dr. Konrad Plauštajner v svojem uvodnem nagovoru poudaril pomen gradbeništva in njegovega pravnega urejanja ter k besedi povabil odvetnika Ivana Ravbarja, ki je predstavil pravno naravo projektantove odgovornosti za napako gradnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Še o postopku dodelitve dovoljenja AIPA

Špela Grčar, 26.10.2017

Intelektualna lastnina

Špela Grčar, Pravna praksa, 41-42/2017Ne morem, da se na članek z naslovom Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb avtorja Almina Gorinjaca ne bi odzvala, saj gre za pravno problematiko, ki jo dobro poznam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Konflikt svobode izražanja medijev pri poročanju o kazenskih postopkih in pravice obdolženca do zasebnosti

Ines Gorjup, 13.10.2017

Človekove pravice

Ines Gorjup, Pravna praksa, 39-40/2017"Gre za temelj demokratične družbe in enega izmed osnovnih pogojev za njen napredek ter posameznikovo izpopolnjenje v njej," je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v lanski sodbi Bédat proti Švici opredelilo pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). V praksi svoboda izražanja pogosto trči ob pravico do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, zato je v takšnih primerih nujno pretehtati, kateri od teh pravic dati prednost. Skladno s prakso ESČP odločanje o tem sodi v polje proste presoje držav podpisnic EKČP, o pravilnosti te presoje pa lahko naknadno odloča ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Delavec v delitveni ekonomiji (2): kakšno bo delovnopravno varstvo prihodnosti?

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 5.10.2017

Delovna razmerja

dr. Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 38/2017V prejšnji številki Pravne prakse sva predstavili položaj delavcev/izvajalcev storitev v delitveni ekonomiji, in sicer njihovo delovno okolje ter načine vstopanja v razmerja z delodajalcem/naročnikom. Tokrat sva pod drobnogled vzeli klasične delovnopravne institute in jih osvetlili z vidika opravljanja dela v delitveni ekonomiji. Osredotočili sva se na obliko dela in sklenitev pogodbe, delovni čas, plačilo za opravljeno delo ter (ne)vključenost v kolektivne pogodbe in participativne pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Delavec v delitveni ekonomiji (1): opravljanje dela ali storitev?

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 27.9.2017

Delovna razmerja

Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 36-37/2017Novi poslovni procesi skorajda na dnevni osnovi oblikujejo nove zahteve in nastajajo nove oblike dela, v katere vstopajo posamezniki po vsem svetu. Trenutno je v mednarodnem prostoru položaj delavca v delitveni ekonomiji (ang. sharing economy, tudi gig economy, platform economy, on-demand economy/work, collaborative economy ipd.) ena izmed najbolj žgočih tem. Čeprav se v Sloveniji s tem (za zdaj) soočamo v manjši meri kot denimo v Veliki Britaniji, kjer je t. i. "gig" delavcev več kot milijon, je ključnega pomena, da te spremembe zaznamo in jih tudi naslovimo oziroma rešitev ne prepuščamo naključju. Zato v tem prispevku najprej predstavljamo delitveno ekonomijo z vidika opravljanja dela in oblike dela, ki so nastale kot posledica poslovnih procesov delitvene ekonomije. V drugem delu prispevka, ki bo objavljen v prihodnji številki revije Pravna praksa, pa bomo analizirali nove oblike dela z delovnopravnega vidika in predstavili izkušnje izbranih držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Relativnost 46. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah

Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, 14.9.2017

Človekove pravice

Ines Gorjup, Maksimilijan Gale, Pravna praksa, 34/2017Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP) v 46. členu določa, da imajo odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) za države pogodbenice zavezujočo naravo. To pomeni, da so države obvezane spoštovati končno sodbo ESČP, v kateri nastopajo kot stranke, vendar pa se postavlja vprašanje, do kod seže ta zavezujoča narava odločitev oziroma ali lahko ESČP prisili države k sprejemu določenih ukrepov za odpravo ugotovljenih kršitev. S tem pravnim vprašanjem se je sodišče ukvarjalo v nedavni zadevi Moreira Ferreira proti Portugalski (št. 2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Vloga prava pri (nujni) sistemski rekonstrukciji aktualnega kapitalizma

dr. Mato Gostiša, 14.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Mato Gostiša, Pravna praksa, 34/2017Odveč je verjetno ponavljati splošno znane ugotovitve o tem, da so vse bolj izrazito deviantne ekonomske, socialne in okoljske posledice sedanjega kapitalizma znak "krize kapitalizma kot sistema", ki je zato nujno potreben temeljite rekonstrukcije, in ne znak krize takšnih ali drugačnih "politik" znotraj tega sistema. Je vloga pravne znanosti pri tej rekonstrukciji lahko tudi vodilna in odločilna ali pa naj bi bilo pravo, tako kot (žal) vedno doslej, zgolj "sledilec" aktualne ekonomske teorije na tem področju? Prepričan sem v prvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari v luči EKČP

Ines Gorjup, 6.7.2017

Človekove pravice

Ines Gorjup, Pravna praksa, 26/2017Ne bis in idem je eno temeljnih pravnih načel, ki predstavlja pomemben element pravne varnosti posameznika v kazenskem postopku. V zadevi Šimkus se je ESČP postavilo na stališče, da pravna opredelitev postopka v nacionalnem pravu ne more biti edini kriterij za uporabo načela ne bis in idem. V konkretnem primeru obravnava posameznikovega ravnanja v upravnem postopku tako še ne pomeni, da v smislu EKČP ne gre za kazenski postopek, ki ga skladno s 4. členom 7. Protokola varuje načelo ne bis in idem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja v izreku sodbe

mag. Andreja Sedej Grčar, 6.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 26/2017Opis vsakega kaznivega dejanja v obtožnici in sodbi mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, kraj in čas storitve, predmet, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, in vse druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj opiše oziroma konkretizira. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani z dejstvi in okoliščinami. Konkretizirati pa pomeni navesti tiste specifične okoliščine vsakega posameznega historičnega dogodka, ki se ujemajo z zakonskimi znaki določenega kaznivega dejanja. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru presojati, ali je opis kaznivega dejanja konkretiziran do te mere, da omogoči pravno vrednotenje, ali je bilo izvršeno določeno kaznivo dejanje. V opis kaznivega dejanja sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja, ne pa tudi tiste okoliščine in dejstva, ki dokazujejo notranja oziroma subjektivna dejstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Ceste in druga (lokalna) gospodarska javna infrastruktura v stečaju

Darja Gabrijelčič, 6.7.2017

Promet in zveze - splošno

Darja Gabrijelčič, Pravna praksa, 26/2017Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki je začel veljati 15. januarja 2008, podrobno ureja postopek prijave terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, prodaje premoženja stečajnega dolžnika ter prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, ne vsebuje pa nobenega specialnega določila glede uveljavljanja izločitvene pravice in prodaje nepremičnin, na katerih se nahajajo lokalna gospodarska javna infrastruktura (ceste, javne poti, javna parkirišča ipd.) in druge javne površine. V stečajnih postopkih se zato občine vedno pogosteje srečujejo z vprašanji, kako uveljaviti in zavarovati gospodarsko javno infrastrukturo, zlasti ceste. V nadaljevanju prispevka želim predstaviti veljavno pravno ureditev, temeljne težave, s katerimi se srečujejo občine (in stečajni upravitelji ter sodišča) v stečajnih postopkih, ter podati predlog za spremembo oziroma dopolnitev veljavnih predpisov. Izhodišče prispevka je v tem, da bi morala sodišča tudi v stečajnih postopkih upoštevati določilo drugega odstavka 3. člena Zakona o cestah (ZCes-1), ki določa, da so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb

mag. Almin Gorinjac, 22.6.2017

Intelektualna lastnina

mag. Almin Gorinjac, Pravna praksa, 24-25/2017V slovenskem pravnem prostoru obstaja že dlje časa neurejeno stanje ali raje velika pravna negotovost na področju kolektivnega upravljanja avtorske pravice avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije. O tem zadnje čase precej ažurno poročajo mediji, vendar sodeč po prispevkih novinarjev ni videti, da bi avtorji prispevkov razumeli srž problema, pa tudi sodne odločbe v številnih upravnih in sodnih sporih ne odražajo razumevanja bistva problematike. V tem prispevku podrobneje analiziram primer z namenom osvetlitve vzroka problema, za katerega menim, da izhaja iz nepravilno vodenega upravnega postopka, v katerem je Urad RS za intelektualno lastnino podelil dovoljenje novi kolektivni organizaciji, s čimer je podelitev novega dovoljenja vplivala na prenehanje začasnega dovoljenja druge kolektivne organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Kaj je Uber?

Mikolič Primož, Grlica Ivo, 15.6.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Mikolič, Ivo Grlica, Pravna praksa, 23/2017Pojav sodelovalnega gospodarstva (ang. sharing economy, tudi delitvena ekonomija) ter inovativnih spletnih sodelovalnih platform tipa Uber in Airbnb je dodobra pretresel ustaljene zakonitosti, na katerih temelji ponujanje nekdaj povsem klasičnih storitev, kot so taksi prevozi ali oddajanje sob turistom. Obenem so takšne sodelovalne platforme odprle številna vprašanja glede pravne in davčne obravnave njihovih dejavnosti. Da slednja še danes niso dokončno rešena in da na tem področju lahko pričakujemo še kar nekaj razvoja, kaže tudi nedavno mnenje pravobranilca Macieja Szpunarja v odmevni zadevi Uber, ki v pravno razpravo vnaša novo dinamiko ter odpira nekaj pred tem povsem prezrtih vprašanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Še vedno o uradu evropskega javnega tožilca

dr. Primož Gorkič, 21.4.2017

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2017V Coimbri je 29. in 30. marca potekal simpozij ECLAN-a, akademske mreže za evropsko kazensko pravo. V središču pozornosti je bilo zadnje besedilo osnutka uredbe o uradu evropskega javnega tožilca (EJT) z dne 31. januarja 2017. Ker med državami članicami ni soglasja za uvedbo urada EJT, je skupina držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, sprožila mehanizem okrepljenega sodelovanja na podlagi prvega odstavka 86. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Problem lastniškega financiranja - kapitalska posojila

Vatovec Lea, Grasselli Neža, 9.3.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Lea Vatovec, Neža Grasselli, Pravna praksa, 9/2017Namen članka je predstaviti ureditev kapitalskih posojil v slovenskem pravnem redu, s poudarkom na horizontalnih transakcijah (sestrskih posojilih) in vprašanjih, povezanih s konceptom finančne krize, in posledično prekvalifikacije posojila v lastni kapital. Izpostavljena so nekatera vprašanja in problemi, s katerimi se pogosto srečujemo v praksi. Predstavljeni so tudi posamezni odgovori in rešitve iz nemške in avstrijske pravne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Delo kmetov po upokojitvi

Urška Ahlin Ganziti, 10.2.2017

Delovna razmerja, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Urška Ahlin-Ganziti, Pravna praksa, 5/2017Upokojil sem se kot samostojni podjetnik in imam zaposlenega še enega delavca, zato se mi od pokojnine mesečno odteguje določen znesek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Omejitve gibanja prosilcem za mednarodno zaščito

Hribar Maša, Glažar Adriana, 26.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Maša Hribar, Adriana Glažar, Pravna praksa, 3-4/2017Problematika tujcev, ki z namenom iskanja mednarodne zaščite vstopajo v evropski prostor, ostaja vroča politična, medijska in družbena tematika. Evropska unija stremi k učinkovitemu izvajanju vzpostavljenega skupnega evropskega azilnega sistema, izzivi na področju pravne regulacije mednarodne zaščite pa naraščajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Načelo ne bis in idem pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja

mag. Andreja Sedej Grčar, 12.1.2017

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 1/2017Kazenski sodnik pri sojenju večkrat naleti na storilca, ki je serijsko izvršil več kaznivih dejanj, za katera se mu hkrati sodi in izreče ena kazenska sankcija. Še preden je bil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v Kazenskem zakoniku (KZ-1) zakonsko urejen, je institut izoblikovala in uporabljala sodna praksa, ki mu je bila zelo naklonjena. Uporaba instituta pa je bila preširoka, predvsem pa neenotna. Sodišča so dejansko prevzemala vlogo zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov (3.)

Vovk Irena, Gerbec Franci, 17.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Franci Gerbec, Pravna praksa, 44/2016Že 42. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je letos vnovič potekalo tri dni, 13., 14. in 15. oktobra 2016, v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Letos je bilo v okviru Dni organiziranih deset sekcij in dve okrogli mizi, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo kar 60 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in obeh okroglih miz. Prva, ki jo je vodil dr. Franjo Štiblar, se je ukvarjala s (kazensko) odgovornostjo bankirjev za slabe bančne kredite, druga, ki jo je vodil dr. Andraž Teršek, pa s pravno neodgovornostjo odločevalcev za svoje odločitve, med drugim tudi sodnic in sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Štipendijski pogoj omejuje temeljne svoboščine EU

Ines Grah, 10.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Pravna praksa, 43/2016Štipendisti štipendij Ad Futura za izobraževanje (štipendije Ad futura) se s podpisom pogodbe o štipendiranju zavežejo, da se bodo po zaključku izobraževanja, za katerega so prejemali štipendijo, samozaposlili ali sklenili delovno razmerje z delodajalcem, ki ima sedež v Republiki Sloveniji (RS). Tisti, ki tega ne storijo in najdejo zaposlitev v tujini, kršijo prevzete obveznosti po pogodbi, zaradi česar so dolžni prejeto štipendijo vrniti. Štipendisti so zaradi tega pogoja pri iskanju zaposlitve omejeni le na ozemlje znotraj meja RS. Navedeni pogoj zato po svojem učinku nasprotuje temeljnim svoboščinam, ki jih EU zagotavlja svojim državljanom. Vpliva namreč na to, da štipendist ne more uresničiti svoje pravice do prostega gibanja kot državljan ali delavec oziroma nasprotuje pravici do svobode ustanovitve sedeža družbe znotraj EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Obravnava sodelovalnega gospodarstva z vidika DDV

Ivo Grlica, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ivo Grlica, Pravna praksa, 36-37/2016S kolegom Primožem Mikoličem sva v prispevku Pravni in davčni izzivi sodelovalnega gospodarstva predstavila poslovni model t. i. sodelovalnega gospodarstva kot hitro rastočega trenda združevanja človeških in fizičnih virov za strnjenje in delitev proizvodnje, distribucije ter potrošnje dobrin in storitev. Pri tem sva osvetlila problematiko, s katero se takšni novi modeli srečujejo na regulativnem in davčnem področju. S tem prispevkom nadaljujem s podrobnejšim prikazom obravnave dejavnosti sodelovalnih platform z vidika DDV.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Kdo?

Gale Maksimilijan, Gorjup Ines, 25.8.2016

Kultura in umetnost

Maksimilijan Gale, Ines Gorjup, Pravna praksa, 33/2016Če smo se kdaj spraševali, kakšno je življenje, navade, mišljenje študentov in študentk prava izven fakultetnih klopi, nam knjiga "Kdo?" (urednik dr. Franjo Štiblar, Ljubljana 2016), ki je izšla pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ponuja odgovore iz prve roke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Otrokove največje koristi: prazna floskula ali garant spoštovanja otrokovih pravic?

dr. Anita Goršek, 14.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

dr. Anita Goršek, Pravna praksa, 28/2016Nedavno je slovensko javnost pretresel primer ravnanja in odločanja pristojnih organov o vprašanju, ali stari starši lahko postanejo rejniki svojima vnukoma. Čeprav konkretnih podrobnosti primera ne poznamo (in prav je tako!), pa zadeva odpira nekatere pomembne, zlasti pravne dileme. V razpravah o primeru je bilo pogosto sklicevanje na otrokove koristi. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je ta standard res tako enoznačen, kot si morda tudi (pre)lahko predstavljamo.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 40 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(977)

Leto objave

2019(14) 2018(13) 2017(18) 2016(22)
2015(17) 2014(63) 2013(64) 2012(69)
2011(79) 2010(93) 2009(69) 2008(15)
2007(17) 2006(25) 2005(24) 2004(34)
2003(39) 2002(63) 2001(50) 2000(70)
1999(20) 1998(13) 1997(14) 1996(11)
1995(43) 1994(7) 1993(8) 1992(2)
1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov