O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 14
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 331)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Sklanjanje prevzetih imen - težji primeri

dr. Nataša Hribar, 4.7.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2019Tema današnjega kotička je eno tistih vprašanj, ob katerem študenti kar zavijajo z očmi. Tudi sama sem, dokler sem bila v vlogi študentke, ko pa sem enkrat stala pred študenti in jim morala razložiti, kako in zakaj se kaj sklanja, nisem več zavijala z očmi, ampak sem se prav pošteno potila. A ko moraš neko snov nekomu razložiti, si ji prisiljen priti do dna, in odtlej ob sklanjanju prevzetih besed ne zavijam več z očmi, pa tudi potiti sem se že nehala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Krajšave - kako jih beremo in kako jih sklanjamo

dr. Nataša Hribar, 23.5.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20/2019Pred tednom dni smo se v kotičku dotaknili kratic, okrajšav in simbolov ter predvsem problematike neusklajenosti med pravopisnimi pravili in zakonskimi določili pri uradnih poimenovanjih gospodarskih družb, tj. vprašanjem (ne)stičnosti pri okrajšavah, kot so s. p., d. o. o., d. d. in morda še katere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Glagoli

dr. Nataša Hribar, 4.4.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 14/2019Govorim narečje, v katerem besede zelo pogosto izgovarjamo z drugačnim naglasom, kot so naglašene v knjižnem jeziku. Ne le mesto naglasa, zelo pogosto sta drugačni tudi ožina in širina oz. dolžina in kračina naglašenega samoglasnika. Kljub temu v knjižnem jeziku z naglaševanjem načeloma nimam težav,
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Sklanjanje kratic

dr. Nataša Hribar, 24.5.2018

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2018Ravno danes me je sodelavka na fakulteti vprašala, kako se uporablja predlog, kadar mu sledi beseda, ki se začenja na črko, ki se z vidika zvenečnosti izgovarja drugače kot piše. Njen primer je bil sicer nemški, a tudi v povsem slovenskih zgledih imamo lahko podobne težave. Katero varianto predloga bi izbrali v njenem primeru?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Načinovni in posledični odvisnik

dr. Nataša Hribar, 19.4.2018

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 15/2018V kotičku minuli teden sem vam natrosila nekaj primerov, ob katerih sem na hitro in dokaj poenostavljeno razložila pravila za postavljanje vejic. V naslednjih nekaj kotičkih se bom dotaknila nekaterih podrobnosti v zvezi z vejico, ki jih v splošna pravila ne moremo stlačiti. Tokratni kotiček bo
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Kako pišemo in izgovarjamo prevzeta lastna imena

dr. Nataša Hribar, 25.5.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2017Današnji kotiček je nastal kot odgovor na "pritožbo", ki jo je na družbenem omrežju objavila prijateljica Slovenka, ki že dalj časa živi na Hrvaškem; pravi, da jo moti, ker Slovenci pišemo in seveda tudi izgovarjamo Medžugorje (in ne Međugorje) ter Medžimurje (in ne Međimurje). Sledilo je nekaj odgovorov, v katerih so bili našteti še nekateri drugi primeri, ob katerih koga izmed nas zabolijo ušesa, npr. izgovor Šminhen] in Šmiler] za nemška München in Müller.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Ločila v naslovih

dr. Nataša Hribar, 11.5.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 18/2017V prvem poprazničnem kotičku se bomo spopadli z vprašanjem uporabe ločil v naslovih. Zglede, ki jih navajam v nadaljevanju, sem v zadnjih tednih nabrala na spletnih straneh MMC-ja ( http://www.rtvslo.si ). Naj vam za začetek zastavim vprašanje: ali in v katerih primerih v naslovih knjig, časopisov, besedil (tiskanih in objavljenih na spletu) ipd. lahko uporabljamo končna ločila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Okviri in okvirji

dr. Nataša Hribar, 21.4.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2017Pred kratkim sem prebirala strokovni članek na temo pravopisa in naletela na zanimivo sklanjanje imena Mjanmar - v Mjanmarju. Gre za prevzeto poimenovanje, zato se ob njegovi rabi v slovenskem besedilu ne vprašamo brez razloga: se to prevzeto lastno ime sklanja s podaljšavo osnove (v Mjanmarju) ali ta v odvisnih sklonih ostane nepodaljšana (v Mjanmaru)? S tem se odpira večno vprašanje, katere samostalnike moškega spola z osnovo na govorjeni -r v slovenščini podaljšujemo z -j in katerih ne. Odgovor ni enostaven, razlog pa je predvsem v neustaljeni normi in mnogih dvojnicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Variantnost glagolskih oblik

dr. Nataša Hribar, 13.4.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 15/2017Tokratni kotiček začenjam z nalogo: katero od navedenih različic glagolskih oblik bi izbrali v spodnjih primerih? Bi znali tudi razložiti, zakaj ste se odločili za določeno različico?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Severni Evropejec ali Severnoevropejec?

dr. Nataša Hribar, 6.4.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 14/2017Potem ko sem napisala kotiček, ki je bil v Pravni praksi objavljen minuli teden pod naslovom Kako pišemo imena prebivalcev, me je sodelavec vprašal, ali se prebivalci severnega dela Evrope res imenujejo severni Evropejci ali pa so morda Severnoevropejci? Moram priznati, da sem se o tem spraševala že sama, ko sem pisala kotiček, a vprašanju nisem namenila posebne pozornosti, saj sem vendarle rekla, da Severna Evropa kot zemljepisni pojem (načeloma) ne obstaja, redko pa to besedno zvezo kot lastno ime uporabljamo tudi v drugih kontekstih - v nasprotju s poimenovanji, kot sta npr. Zahodna ali Srednja Evropa, iz katerih pa imen prebivalcev prav tako ne tvorimo izrazito pogosto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Kako pišemo imena prebivalcev

dr. Nataša Hribar, 30.3.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 12-13/2017V minulem kotičku, v katerem smo obravnavali veliko začetnico pri imenih bitij, se nam je zaradi prostorske stiske izmuznila ena skupina - imena prebivalcev. Da bo tema povsem obdelana, jim namenjam tokratni kotiček.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Imena bitij in velika začetnica

dr. Nataša Hribar, 23.3.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 11/2017Pred nekaj dnevi sem imela v rokah besedilo, v katerem je bil na kratko omenjen tudi sveti Anton Puščavnik. Presenetilo me je, da je bil stalni pridevek Puščavnik ob imenu zapisan z malo začetnico. To me je spodbudilo, da se po dolgem času v kotičku spet lotim obravnave velike začetnice pri osebnih lastnih imenih; večinoma se namreč ukvarjamo z zemljepisnimi in stvarnimi imeni, veliko začetnico pri imenih bitij pa imamo nekako za samoumevno. A ni vedno tako - nekaj pravil je vendarle treba poznati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Velika in mala začetnica pri imenih blagovnih znamk

dr. Nataša Hribar, 16.3.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 10/2017V preteklem kotičku sem se dotaknila rabe velike in male začetnice pri poimenovanjih, ki jih je prinesel razvoj novih tehnologij. Kot se je izkazalo, je meja med poimenovanji, ki jih v določenih kontekstih lahko prenesemo med generična (omenila sem Word/word in Excel/excel) in jih torej lahko zapisujemo z malo začetnico, ter tistimi, ki jim take generičnosti ne moremo pripisati in jih moramo torej pisati z veliko, saj gre za lastna imena (npr. Facebook, Twitter), zelo tanka; marsikdaj je zato za uporabnike - sama se prav tako štejem mednje - težka odločitev, kako taka poimenovanja zapisovati. Še posebej, ker se je v preteklosti za mnoga imena te vrste, tudi npr. za Facebook, v rabi že uveljavila tudi mala začetnica (nekatere medijske hiše so se npr. odločile za malo začetnico).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Nove tehnologije ter velika in mala začetnica

dr. Nataša Hribar, 9.3.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 9/2017Z novimi tehnologijami so se v slovenskem pravopisu odprla mnoga vprašanja, ki jih trenutno veljavni jezikovni priročniki ne rešujejo neposredno - povsem razumljivo, saj je od takrat, ko smo dobili najnovejšega, tj. Slovenski pravopis (2001), minilo že kar debelih šestnajst let. A vendar si pri odgovorih na vedno nova vprašanja lahko pomagamo z že obstoječimi pravili. V tokratnem kotičku želim pokazati, zakaj imamo z novimi tehnologijami ter veliko in malo začetnico tolikšne težave in kakšna so najnovejša napotila jezikoslovcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Še nekaj posebnosti sklanjanja priimkov

dr. Nataša Hribar, 23.2.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 7-8/2017Niz kotičkov o sklanjanju imen in priimkov danes zaključujem z nekaterimi posebnostmi. V minulih dveh kotičkih smo se dotaknili vprašanja (ne)obstojnosti in s tem morebitnega izpada samoglasnika predvsem pri moških priimkih na -ic in -ak ter se dotaknili oblike "moškega" priimka ob ženskih osebnih imenih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Priimki ob ženskih osebnih imenih

dr. Nataša Hribar, 16.2.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 6/2017V zadnjem kotičku smo se spraševali, kako sklanjamo imena in priimke, ki vsebujejo polglasnik. Tokratni kotiček namenjam priimkom ob ženskih imenih, ob koncu pa se bomo dotaknili še nekaterih drugih posebnosti sklanjanja osebnih lastnih imen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Sklanjanje moških imen in priimkov z (ne)obstojnim polglasnikom

dr. Nataša Hribar, 10.2.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 5/2017Za samostalnike moškega spola, katerih osnova se končuje na neobstojni polglasnik (ki ga večinoma zapisujemo z -e-), v slovenskem knjižnem jeziku velja, da pri sklanjanju, pogosto pa tudi pri tvorjenju npr. vrstnih ali svojilnih pridevnikov ta polglasnik izpada, npr. v osnovah na -ec (znanec - znanca - znančev), -ek (dedek - dedka - dedkov), -en (kamen - kamna - kamnit), -er (veter - vetra - vetrni), -em (turizem - turizma), -el (posel - posla - poslovni), -elj (krhelj - krhlja - krhljast), -enj (ogenj - ognja - ognjeni). Kadar se na koncu osnove pojavi več soglasnikov, ki jih drugega ob drugem težko izgovorimo, se polglasnik tudi pri sklanjanju ohrani, saj nam s tem omogoči, da soglasniški sklop sploh lahko izgovorimo. Npr. v besedi jezdec bi se ob izpadu polglasnika v odvisnih sklonih drug ob drugem pojavili soglasniki z, d in c (*jezdca), pri tvorbi pridevnika pa soglasniki z, d in č (*jezdčev), ki jih je v sklopu nekoliko težje izgovoriti; zato polglasnik v vseh sklonih in tvorjenkah ohranjamo: jezdec - jezdeca - jezdečev. (No, tujci, ki se učijo slovenščino, se s tem argumentom marsikdaj ne strinjajo, predvsem zaradi dejstva, da imamo besede, v katerih drug ob drugem stoji precej več soglasnikov kot v zgornjih besedah, pa zanje nikakor ne rečemo, da vsebujejo težko izgovorljiv soglasniški sklop; nahrbtnik ali srebrn sta samo dve od teh, da o samostalniku vzdržljivost in glagolu razžvrkljati sploh ne govorim.)
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Členki ter njihova vloga v povedi in besedilu

dr. Nataša Hribar, 26.1.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 3-4/2017UVOD: A šele na Trojanah smo? Dve uri se že vozimo. In nič se še nismo ustavili. Tako lahko zveni pritoževanje potnika, ki mu vožnja ni najbolj pri srcu. A če bi ta isti potnik vse tole povedal brez členkov - A na Trojanah smo? Dve uri se vozimo. In nič se nismo ustavili. - bi bilo njegovo sporočilo kaj drugačno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Predlogi in njihove glasovne različice

dr. Nataša Hribar, 19.1.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 2/2017Najbrž ni treba spraševati, ali ste že kdaj naleteli na televizijski oglas za zdravila, v katerem vas na koncu posvarijo: O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Današnji kotiček namenjam glasovnim različicam predlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Se piše skupaj ali narazen?

dr. Nataša Hribar, 12.1.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1/2017Tokratni kotiček namenjam skupini besed, ki jih tvorimo iz drugih besed, torej tvorjenkam. V slovenščini imamo štiri t. i. besedotvorne postopke in posledično poznamo štiri tipe tvorjenk:
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Kaj bo tokrat dobrega?

dr. Nataša Hribar, 22.12.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2016S kolegico z univerze sva se pred nekaj dnevi ustavili pri zagonetnem strokovnem vprašanju: Zakaj v frazah, kot sta Kaj bo dobrega? in Kaj je novega?, uporabimo pridevnik v rodilniku, in ne v imenovalniku (kaj bo dobro, kaj je novo)? Odgovor vsekakor ni kar ležal na dlani, treba je bilo dobro pobrskati po jezikovnih priročnikih, pa še vedno nisem povsem prepričana, da bom podala povsem enoznačen odgovor na to vprašanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Dajalnik in mestnik ter še nekaj besed o zaimkih

dr. Nataša Hribar, 8.12.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2016Zima se približuje, tekme v zimskih športih vseh vrst so pred televizijske zaslone že prikovale mnoge Slovence, mediji pa o uspehih naših tekmovalcev poročajo na prvih straneh. Po prvi tekmi v smučarskih skokih, kjer imamo tudi letos največje orožje - in to ne samo eno, ampak (vsaj) dve - smo tako na naslovnici enega naših osrednjih medijev lahko prebrali: Dan po zmagi Domna Prevca in tretjemu mestu njegovega brata Petra je v Ruki na sporedu druga tekma nove sezone smučarjev skakalcev. Klasična napaka, ki si je nacionalni medij ne bi smel privoščiti, a žal jo srečamo zelo pogosto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Ločila pri citiranju

dr. Nataša Hribar, 1.12.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2016V tokratnem kotičku bomo spregovorili o postavljanju ločil, kadar v besedilu kaj citiramo oziroma dobesedno navajamo ali kadar del besedila iz kakšnih drugih razlogov zaznamujemo z narekovaji. Za besedilni zgled bomo vzeli naključno izbrani Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2F). Oglejmo si najprej šesti člen omenjenega zakona (izpusti iz besedila so zaznamovani s tremi pikami):
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

O zanikanem rodilniku

dr. Nataša Hribar, 24.11.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45-46/2016V tokratnem kotičku se bomo dotaknili zanikanega rodilnika oz. zanikanja v slovenščini na splošno. Kot se najbrž spomnite iz preteklih kotičkov, slovenščina pozna t. i. zanikani rodilnik. To pomeni, da pri zanikanju predmet, ki v trdilni povedi stoji v četrtem sklonu, v zanikani povedi iz četrtega prestavimo v drugi sklon, npr. Kupili smo nov avto. - Nismo kupili novega avta. To zanikanje velja za vsak nepredložni tožilniški predmet. Kadar je tožilnik predložni, pa si zapomnite, da je predlog vedno močnejši od glagola, kar pomeni, da ohrani svoj sklon, tudi če poved zanikamo: Preselili smo se na Primorsko. - Nismo se preselili na Primorsko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Naklonski glagoli v slovenščini

dr. Nataša Hribar, 17.11.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2016K tokratnemu jezikovnemu kotičku me je spodbudilo vprašanje neke dijakinje, ki je spraševala takole: Kdaj se v slovenščini uporablja nemorem in nemoram?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 14 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(331)

Leto objave

2019(3) 2018(2) 2017(15) 2016(37)
2015(37) 2014(41) 2013(40) 2012(42)
2011(42) 2010(42) 2009(24) 2008(6)

Področja

< Vsi 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov