O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Živost in navezovalni tožilnik

dr. Nataša Hribar, 17.12.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2015V mojem elektronskem poštnem nabiralniku se je pred dnevi znašlo vabilo na predavanje z naslovom Ali ima mesto Ljubljana svojega lastnega duha? Tokrat bomo spregovorili o slovnični kategoriji živosti in dodali še kategorijo navezovalnega tožilnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Spet o veznikih in vejici

dr. Nataša Hribar, 10.12.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2015V današnjem kotičku se vračam k vejici. Začenjam z nalogo: v spodnjih zgledih vstavite vejice, kjer manjkajo. Vezniki so podčrtani. (1) Očitek o kršitvi procesnega prava ne posega na ustavnopravno raven zato ker je zadevo iz pristojnosti okrajnega sodišča obravnavalo okrožno sodišče in ker je b
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

O priimkih

dr. Nataša Hribar, 3.12.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2015Prijateljica v prihodnjih dneh organizira veliko srečanje družinskih članov. Prosila me je za jezikovni nasvet, ali lahko ime družine, iz katere izhajajo, na vabilu zapiše "po domače" ali mora obvezno upoštevati vsa slovnična pravila. Vzemimo, da se ta družina piše Dolinšek. Priimek vsebuje polglasnik, zapisan z -e-, ki po slovničnem pravilu pri sklanjanju in tvorjenju pridevnikov izpada, torej: Dolinšek Dolinška Dolinšku ...; Dolinškov, Dolinškovi. A najbrž ga skorajda ni med vami, ki ne bi na primer na pokopaliških nagrobnikih že kdaj ugledal zapisa Tukaj počivajo Dolinšekovi. Gre za zapis pogovorne oziroma narečne oblike pridevnika, pri kateri polglasnik ne izpade. Je taka raba napačna?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Sklanjanje števnikov

dr. Nataša Hribar, 19.11.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45-46/2015Pred dnevi sem po dolgem času prelistala prodajni katalog nekega trgovca v Sloveniji, v katerem nam prodajalec ponuja izbiro med več kot 30-imi nemškimi in belgijskimi pivi, več kot 70-imi različnimi specialnimi pivi in skupaj več kot 100 različnimi pivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Velika začetnica v pogodbah

dr. Nataša Hribar, 12.11.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2015V uredništvo Pravne prakse je tokrat prispelo vprašanje o uporabi velike začetnice v pogodbah. Bralka nam je poslala tudi del besedila, v katerem je po njenem mnenju velika začetnica (izrazi so podčrtani) uporabljena neustrezno:
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Večbesedni vezniki

dr. Nataša Hribar, 5.11.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 42-43/2015V zadnjem kotičku sem po dolgem času spet vpeljala temo vejice, pa ostanimo pri njej tudi tokrat. Opazovali bomo mesto vejice pri t. i. večbesednih veznikih, to je tistih, ki so sestavljeni iz dveh ali več delov. Tudi tokrat začnimo z nalogo: v spodnjih zgledih v podčrtane dele povedi vstavite morebitne manjkajoče vejice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Spet nekaj besed o vejici

dr. Nataša Hribar, 22.10.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 41/2015Vejica, tista najbolj "huda" reč v slovenskem jeziku, že dolgo ni bila tema jezikovnega kotička. Zato naj vas tokrat za začetek izzovem s primerom - ali sta v povedi To lahko dosežemo le, če se dovolj potrudimo, oziroma ravnamo tako, kot je bilo predlagano. vejici pred veznikoma oziroma in kot postavljeni pravilno ali ne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Je nekaj treba ali potrebno?

dr. Nataša Hribar, 9.10.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2015V tokratnem kotičku se lotevam sicer pogosto obravnavane teme o rabi izrazov treba in potrebno. Marsikdo še vedno ne pozna prave razlike med njima, splošna raba, tudi v javnem diskurzu, pa v veliki meri ne sledi tistemu, kar predpisujejo trenutno obstoječi jezikovni priročniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

So omrežja družbena ali družabna?

dr. Nataša Hribar, 30.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2015Pred kratkim sem imela v rokah prispevek o t. i. social networks. Poznamo jih tudi v Sloveniji, so pa dovolj nova, da jih naši normativni jezikovni priročniki še niso uspeli zajeti in ustrezno opredeliti. Glavno vprašanje je, ali besedno zvezo social networks v slovenščino prevajati kot družbena ali kot družabna omrežja; poleg teh dveh možnosti imamo še tretjo - socialna omrežja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Namenilnik in nedoločnik

dr. Nataša Hribar, 17.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2015Že v osnovni šoli ste se naučili, da se namenilnik v slovenščini uporablja za glagoli premikanja. Še vedno pa me marsikdaj kdo vpraša, ali ga lahko uporabi tudi za glagoli, ki ne pomenijo premikanja; eden najočitnejših in v pogovornem jeziku zelo pogosto rabljenih glagolov v povezavi z namenilnikom je dati: A si že dala kuhat krompir? Ali je v takem primeru v knjižnem jeziku na mestu namenilnik ali ne, se bomo spraševali v tokratnem jezikovnem kotičku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Slovnični ali naravni spol?

dr. Nataša Hribar, 10.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2015Pred dnevi se je v mojem elektronskem poštnem predalu znašlo vprašanje: Ali je za žensko prav strokovna vodja ali strokovni vodja? Seveda je takoj padla odločitev, da na to temo spišem jezikovni kotiček. Spregovorili bomo o samostalnikih, ki so določenega slovničnega spola, a se včasih nanašajo na osebo drugačnega naravnega spola, kot ga izraža samostalnik. Za lažje razumevanje si postavimo zgled: Gospa Ana Ban je strokovni vodja/strokovna vodja oddelka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Tuja imena in slovenske sklanjatve

dr. Nataša Hribar, 3.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2015V prejšnjem kotičku sem pisala o sklanjanju v slovenščino prevzetih samostalnikov, v katerih se drug ob drugem pojavita dva samoglasnika. Tokrat bom spregovorila o prevzetih imenih, v katerih dve ali več črk zaznamuje en glas, in o pravilih pregibanja takih imen v slovenskem jeziku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Sklanjanje prevzetih samostalnikov

dr. Nataša Hribar, 27.8.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2015Na nekem forumu sem zasledila vprašanje, kako se v slovenščini sklanja samostalnik oboa. Gre za prevzeto besedo, v kateri se drug ob drugem pojavita dva samoglasnika, ki zaznamujeta dva glasova; na samoglasnik (-o-) se namreč končuje osnova, samoglasniška pa je tudi končnica (-a). O sklanjanju prevzetih besed, v katerih dva ali več samoglasnikov zaznamuje en sam glas, bom spregovorila kdaj drugič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Kako stopnjujemo prislove

dr. Nataša Hribar, 20.8.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 31-32/2015Tokratni kotiček začenjam z vajo: v spodnjih povedih izberite obliko prislova, za katero menite, da je primernejša:
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Tokrat o številih in števnikih

dr. Nataša Hribar, 23.7.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2015Veste, kako z besedo izpišemo število 600? Najbrž se marsikdo med vami zdaj praska po glavi in tuhta, kateri zapis je pravilen; pišemo šesto ali šeststo? Pravilen je seveda drugi zapis, saj števnike višjih vrednosti tvorimo s sklapljanjem števk in pri tem v zapisu ničesar ne izpuščamo. Res pa je, da pri izgovoru soglasniški sklop -stst- zelo poenostavimo in besedo izgovorimo preprosto Ššesto] oz. z nekoliko podaljšanim -s-. Problematična pri zapisovanju so ponavadi še števila 50, 60 in 90, pri katerih radi izpustimo -t- oz. -st-: petdeset, šestdeset, devetdeset (narobe: *pedeset, *šesdeset, *devedeset).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Raba ali uporaba česa

dr. Nataša Hribar, 16.7.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2015V uredništvo Pravne prakse je tokrat prispelo vprašanje o rabi/uporabi samostalnikov raba in uporaba. Sta samostalnika sopomenki? Če sta sopomenki, sta sopomenki v vseh besedilnih okoljih? Je katera od njiju "bolj pravilna" kot druga? Bralka je svoje vprašanje opremila tudi s konkretnim primerom: bomo rekli pogodba o rabi raziskovalne opreme ali pogodba o uporabi raziskovalne opreme?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Predloga prek in preko

dr. Nataša Hribar, 9.7.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2015Na svoj elektronski naslov sem prejela vprašanje, ali je zveza povečanje kapacitete prevozov tovora prek alpskih prelazov slovnično pravilna. Vprašanje odpira večno temo, kako - če sploh - uporabljati predloga preko in prek. Za izhodišče vzemimo nekaj primerov - najprej s predlogom preko:
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Na Jošt ali na Jošta?

dr. Nataša Hribar, 2.7.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2015Začenja se poletje in z njim rekreacija na tak ali drugačen način. Hribi nas vabijo in težko se jim upremo. A nekateri nam preglavic ne delajo samo s svojimi strmimi pobočji, ampak tudi s svojo slovnico. Kolegica mi je pred dnevi poslala vprašanje, ali pri hribih, ki so poimenovani po osebah, velja kategorija živosti ali ne. Moram priznati, da sem morala kar precej pobrskati, da sem prišla do odgovora, ki pa žal ni enoznačen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Kolektivna svojina

dr. Nataša Hribar, 18.6.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2015Pred časom sem v neki jezikovni svetovalnici naletela na zanimivo vprašanje: zakaj v osmrtnicah pogosto piše, da smo se poslovili od našega očeta, ko pa gre vendarle za "svojino" slovničnega subjekta, torej bi bila pravilna uporaba povratnosvojilnega zaimka. Tokrat bomo spregovorili o tako imenovani skupni ali kolektivni svojini. Pred tem pa obnovimo znanje o rabi svojilnih in povratnosvojilnega zaimka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Ves ali cel?

dr. Nataša Hribar, 11.6.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2015Prepričana sem, da ste se že kdaj ustavili ob kakem primeru in se vprašali, ali naj uporabite zaimek cel ali zaimek ves. Pravila rabe teh dveh zaimkov niso med enostavnejšimi, raba je odvisna tudi od konteksta, zato ni čudno, da imamo uporabniki težave in da tudi v javni rabi naletimo na precej pogoste napake. Naj vam za izhodišče in v razmislek navedem dva para povedi. Razmislite, katera poved v paru je pravilna in zakaj ter v čem je pomenska razlika med njima.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Eden ali en?

dr. Nataša Hribar, 4.6.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 22/2015Tokratni kotiček začenjam z nalogo: ali bi v spodnjih primerih uporabili števnik eden ali en?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Prinesen ali prinešen?

dr. Nataša Hribar, 21.5.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2015V nekem časopisu sem pred kratkim mimogrede ošvrknila naslov Sobotni kapučin, prinešen v posteljo. Najprej me je seveda zmotil samostalnik kapučin. V slovenščino smo to besedo prevzeli v obliki za moški spol, vendar neenotno: s končnico -o (kapučino) in tudi brez glasovne končnice, torej s končnico -? (kapučin). V Slovarju slovenskega knjižnega jezika bomo ta samostalnik našli še ne povsem poslovenjen, in sicer v obliki kapucin - torej brez glasovne končnice. A dosti mlajši Slovar Slovenskega pravopisa je to poimenovanje normiral v povsem poslovenjeni obliki (zapis glasu Šč] s č, in ne s c) ter s končnico -o, s čimer ga je uvrstil v skupino prevzetih samostalnikov moškega spola na -o, v katero med drugimi spadajo še avto, evro, studio, radio ter lastna imena kot Milano, Maroko, Tokio ... Splošna raba je seveda medtem ubirala svojo pot. Z besedilnim korpusom Gigafida si v tem primeru žal lahko pomagamo le toliko, da oba samostalnika iščemo zgolj v imenovalniški obliki, saj se od rodilnika naprej sklanjata povsem enako. A vendarle: imenovalniška oblika kapučin ima v korpusu 71 zadetkov, kapučino pa 876.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Vejica pred veznikom in

dr. Nataša Hribar, 14.5.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2015Po dolgem času se spet lotevam obravnave vejice. Dotaknila se bom vprašanja, v katerih primerih pred veznik in postavimo vejico. Začnimo z nalogo: bi v spodnjih povedih pred in postavili vejico?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Tokrat pa tuja imena

dr. Nataša Hribar, 7.5.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 18/2015Prejšnji teden sem v kotičku opisala pravila tvorjenja svojilnih pridevnikov. V glavnem smo obravnavali slovenska poimenovanja, tokrat pa se lotevam precej zahtevnejše teme - tvorjenja svojilnih pridevnikov iz prevzetih imen in priimkov. Ta večinoma ohranjajo izvirni zapis, zelo pogosto pa so v njih tudi črke ali zveze črk, ki se izgovarjajo drugače, kot se pišejo, oziroma drugače kot v slovenščini. In prav to je tisto, kar nam dela največ preglavic: kako tuji osnovi ustrezno pripeti slovensko obrazilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Čigavo je kaj?

dr. Nataša Hribar, 23.4.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2015Pred kratkim mi je v roke prišla otroška knjiga z naslovom Franceve detektivske zgodbe. K pisanju kotička me je spodbudila oblika svojilnega pridevnika Francev.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(37)

Leto objave

< Vsi
2015(37)
> Januar(3) > Februar(3) > Marec(3) > April(4) > Maj(3) > Junij(3) > Julij(4) > Avgust(2) > September(4) > Oktober(2) > November(3) > December(3)

Področja

12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov