O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Kaj bo tokrat dobrega?

dr. Nataša Hribar, 22.12.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2016S kolegico z univerze sva se pred nekaj dnevi ustavili pri zagonetnem strokovnem vprašanju: Zakaj v frazah, kot sta Kaj bo dobrega? in Kaj je novega?, uporabimo pridevnik v rodilniku, in ne v imenovalniku (kaj bo dobro, kaj je novo)? Odgovor vsekakor ni kar ležal na dlani, treba je bilo dobro pobrskati po jezikovnih priročnikih, pa še vedno nisem povsem prepričana, da bom podala povsem enoznačen odgovor na to vprašanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Dajalnik in mestnik ter še nekaj besed o zaimkih

dr. Nataša Hribar, 8.12.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2016Zima se približuje, tekme v zimskih športih vseh vrst so pred televizijske zaslone že prikovale mnoge Slovence, mediji pa o uspehih naših tekmovalcev poročajo na prvih straneh. Po prvi tekmi v smučarskih skokih, kjer imamo tudi letos največje orožje - in to ne samo eno, ampak (vsaj) dve - smo tako na naslovnici enega naših osrednjih medijev lahko prebrali: Dan po zmagi Domna Prevca in tretjemu mestu njegovega brata Petra je v Ruki na sporedu druga tekma nove sezone smučarjev skakalcev. Klasična napaka, ki si je nacionalni medij ne bi smel privoščiti, a žal jo srečamo zelo pogosto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Ločila pri citiranju

dr. Nataša Hribar, 1.12.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2016V tokratnem kotičku bomo spregovorili o postavljanju ločil, kadar v besedilu kaj citiramo oziroma dobesedno navajamo ali kadar del besedila iz kakšnih drugih razlogov zaznamujemo z narekovaji. Za besedilni zgled bomo vzeli naključno izbrani Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2F). Oglejmo si najprej šesti člen omenjenega zakona (izpusti iz besedila so zaznamovani s tremi pikami):
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

O zanikanem rodilniku

dr. Nataša Hribar, 24.11.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45-46/2016V tokratnem kotičku se bomo dotaknili zanikanega rodilnika oz. zanikanja v slovenščini na splošno. Kot se najbrž spomnite iz preteklih kotičkov, slovenščina pozna t. i. zanikani rodilnik. To pomeni, da pri zanikanju predmet, ki v trdilni povedi stoji v četrtem sklonu, v zanikani povedi iz četrtega prestavimo v drugi sklon, npr. Kupili smo nov avto. - Nismo kupili novega avta. To zanikanje velja za vsak nepredložni tožilniški predmet. Kadar je tožilnik predložni, pa si zapomnite, da je predlog vedno močnejši od glagola, kar pomeni, da ohrani svoj sklon, tudi če poved zanikamo: Preselili smo se na Primorsko. - Nismo se preselili na Primorsko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Naklonski glagoli v slovenščini

dr. Nataša Hribar, 17.11.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2016K tokratnemu jezikovnemu kotičku me je spodbudilo vprašanje neke dijakinje, ki je spraševala takole: Kdaj se v slovenščini uporablja nemorem in nemoram?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Kolokacije in vpliv tujih jezikov

dr. Nataša Hribar, 10.11.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 43/2016Vprašanje za tokratni kotiček je prišlo iz osrčja Evropske unije. Skupina slovenskih tolmačev me je prosila, ali bi lahko napisala kotiček na temo kolokacij (zvez besed, ki se v besedilih pogosto pojavljajo skupaj). Opažajo namreč, da je marsikatera zveza zaradi nenehnega stika z različnimi tujimi jeziki podlegla tujemu vplivu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Povratnosvojilni zaimek

dr. Nataša Hribar, 27.10.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 41-42/2016Tokrat začnimo s primerom: Za tehnično pomoč pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem očetu Francu, bratu Nejcu in mojemu/svojemu Davidu. Katero obliko svojilnega zaimka bi izbrali: moj ali svoj?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Ednina ali dvojina?

dr. Nataša Hribar, 14.10.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2016Kolegica z univerze mi je poslala nadvse zanimivo vprašanje, o katerem - vsaj kolikor mi je znano - v jezikovnih priročnikih ne bomo našli neposrednega odgovora. V slovenščini namreč rečemo: Cankarjevi Hlapci so pomembno delo slovenske literature. Ker je naslov drame v množini, smo tudi glagol v povedku postavili v množino, čeprav je nadaljevanje (delo) v ednini. V katerem številu pa stoji povedek, če je naslov v dvojini, npr. Romeo in Julija sta/je pomembno literarno delo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Vloga vezaja

dr. Nataša Hribar, 6.10.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2016V kotičku minuli teden sem spregovorila o vlogi pomišljaja v slovenskih besedilih. Tokratni kotiček pa namenjam drugi od dveh "črtic" - vezaju. Vezaj je večinoma stično ločilo, to pomeni, da pred in za njim ne postavljamo vejice. Kot pomišljaj se tudi vezaj uporablja v skladenjski in neskladenjski rabi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Vloga pomišljaja

dr. Nataša Hribar, 22.9.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2016V slovenskih besedilih uporabljamo dve ločili, ki ju označujemo s "črtico"; dolgo črtico imenujemo pomišljaj, kratko pa vezaj. Da bi si to laže zapomnili, študentom običajno namignem, da ima daljša črtica daljše ime, krajša pa krajše. Če ste že kdaj prelistavali pravopisna poglavja o rabi ločil, ste najbrž opazili, da sta pri vsakem ločilu omenjeni t. i. skladenjska in neskladenjska raba. Kaj točno to pomeni? Skladenjska raba pomeni, da ločilo zaznamuje skladenjska razmerja med deli povedi, povedmi in deli besedila, neskladenjsko pa ločila uporabljamo v drugih vlogah, kar bom prikazala v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Kdaj poudarjamo in kdaj izpostavljamo?

dr. Nataša Hribar, 8.9.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2016Naj tokrat začnem z zgledom, ob katerem se mi je porodila ideja za kotiček: Pri tem je pomembno izpostaviti/poudariti, da so lahko učinki takega ravnanja dolgoročni in da bodo vidni šele v prihodnosti. V zgledu sem uporabila dva glagola - izpostaviti in poudariti - se vam oba v danem kontekstu zdita ustrezna? Je med njima pomembna pomenska razlika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Glagola zavedati se in zavedeti se

dr. Nataša Hribar, 1.9.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2016Pred časom sem že pisala o glagolskem vidu (dovršnih in nedovršnih glagolih) v slovenščini. Tokratnega kotička pa sem se lotila ob prav posebnem primeru, namreč ob povedi Ljudje so se ponovno zavedli, da imajo moč., na katero sem naletela pri lektoriranju. Spregovorili bomo o glagolih zavedati se in zavedeti se, nedovršno-dovršnem paru, s katerim načeloma ne bi smelo biti težav, saj ju uporabljamo povsem enako kot druge z vidika glagolskega vidika parne glagole: prvi glagol se uporablja, kadar želimo izraziti trajanje dogajanja, drugi, dovršni, pa spada med t. i. fazne glagole, saj označuje začetek dejanja - začetek zavedanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Prostorski prislovni zaimki

dr. Nataša Hribar, 25.8.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2016Naj tokratni kotiček začnem z nalogo: v spodnjih zgledih opazujte uporabo prislovnega zaimka kjer v vezniški vlogi in razmislite, ali so ga pisci besedila uporabili slovnično pravilno ali ne (vir besedil: http://www.sodisce.si ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pisanje skupaj, narazen ali z vezajem

dr. Nataša Hribar, 19.8.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 31-32/2016Notarsko odvetniška pisarna, obrtno podjetniška zbornica, delovno pravna zakonodaja, notarsko overjen dokument, sodno preganjan človek, sodno izvedeniško mnenje, notarsko sodni stroški. Bi pridevniške izraze v naštetih besednih zvezah pisali skupaj, n
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Kaj pa če je vse res?

dr. Nataša Hribar, 21.7.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2016Današnji kotiček namenjam vejici, in sicer v povedih, v katerih je del enega stavka izpuščen. Najbrž se še spomnite slogana, ki ga je nosila naša osrednja banka - Vem zakaj. Avtorji so ga zapisali brez vejice - pa so se odločili za pravopisno pravilno rešitev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Sklanjanje prevzetih besed z opuščajem

dr. Nataša Hribar, 14.7.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2016Tokratni kotiček namenjam zapisovanju prevzetih besed, ki v jeziku, iz katerega izhajajo, vsebujejo pisna znamenja, katerih slovenske besede ne poznajo. Eden takih znakov je opuščaj (apostrof). O tem pisnem znamenju v pravopisnih pravilih ne bomo našli prav veliko napisanega. Omenjena je le njegova vloga zaznamovanja opuščene črke ali dela številke; táko opuščanje je značilno predvsem za stilno zaznamovana besedila, npr. leposlovje (zlasti v liriki): Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, golj'fiva kača! (zgled iz pravopisnih pravil). Številke opuščamo predvsem v letnicah: 20. 6. '16. Čeprav smo izpustili dve števki (tisočico in stotico), zapišemo le en opuščaj, ne dva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Dovršno ali nedovršno?

dr. Nataša Hribar, 7.7.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2016Slovenski glagolski sistem pozna dve obliki glagolov, s katerimi izrazimo, ali je bilo glagolsko dejanje opravljeno do konca ali še vedno traja, ali se je dejanje zgodilo le enkrat ali gre za ponavljajoče se dogajanje in podobno. Temu pravimo glagolski vid, glagole pa delimo na dovršne in nedovršne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Decimalna števila

dr. Nataša Hribar, 23.6.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 25-26/2016Poznate vsa pravila, kako beremo decimalna števila? V katero sklonsko obliko pa postavimo samostalnik, ki stoji za decimalnim številom? Tokratni kotiček namenjam pregledu pravil, ki veljajo za pisanje in branje decimalnih števil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Oba slaloma je dobro izpeljala

dr. Nataša Hribar, 16.6.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24/2016Že zelo dolgo je med zamislimi za kotičke čakala tale poved, ki sem jo zapisala v naslovu. Poslala mi jo je prijateljica, z vprašanjem, ali je zaimek oba v njej uporabljen pravilno. Poglejmo, kaj pravi slovnica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Hanoi oziroma Hanoj

dr. Nataša Hribar, 9.6.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2016Znanec se je pred časom potepal po vzhodu. Po vrnitvi je spisal blog o svojem potovanju, pri tem pa se je soočil s pravopisno težavo: kako v slovenščini sklanjati ime glavnega mesta Vietnama - Hanoi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Vejica pred kot

dr. Nataša Hribar, 2.6.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 22/2016Pred kratkim sem brala uvodnik v neki reviji, v katerem se je avtorica dotaknila usode priseljencev, ki prihajajo v Evropo po boljše življenje. Takole je zapisala: "Kot na vse, imamo tudi na ta pojav zelo različne poglede, enega od blizu pa vam razkrivamo v tej številki. Naši srbski kolegi so v beograjskem parku poiskali sogovornice in prisluhnili njihovim pogledom, idejam, željam in ciljem. Kot v vsaki tragediji, so tudi v tej najhuje prizadeti otroci."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Si telo izklesamo ali izklešemo?

dr. Nataša Hribar, 19.5.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2016Prihaja poletje. In z njim oglasi za lepo postavo, izklesano telo, privlačno polt. Med njimi se po mestih in ob glavnih cestah bohoti velik plakat, ki vabi: Izklesaj telo pred poletjem! Seveda ne s telovadbo ali zdravim načinom življenja, ampak z dodatkom k prehrani. A v jezikovnem kotičku nas to ne zanima prav dosti. Mojo pozornost je pritegnil napis: Izklesaj telo pred poletjem! Oglas, v katerem so se prodajalci odločili svoj poziv k nakupu izraziti z velelnikom. Pa so se ga lotili slovnično pravilno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Prevzemanje - pisati skupaj ali narazen?

dr. Nataša Hribar, 12.5.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2016Na pisanje skupaj oziroma narazen zelo pogosto vpliva splošna raba, zlasti pri prevzetih besedah oziroma besednih zvezah pa je pomemben tudi vpliv tujih jezikov. Postopki tvorjenja novega poimenovalnega gradiva, torej novih besed in besednih zvez, se od jezika do jezika razlikujejo. Nemščina, kot vemo, besede zelo rada zlaga drugo ob drugo, in tako včasih nastanejo enobesedne zloženke, dolge kot cele povedi. Slovenščina zlaganje kot besedotvorni postopek pozna, a imamo v našem slovarju precej manj zloženk kot nemščina. Tudi angleščina pozna različne načine tvorjenja novih poimenovanj; o njenih vplivih na slovenščino bomo spregovorili v tokratnem kotičku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Prislovi - pisanje skupaj in narazen

dr. Nataša Hribar, 5.5.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 18/2016Ali jabolko prerežemo na pol ali napol? Kaj pa glasbo - jo poslušamo na glas ali naglas?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Zanikanje

dr. Nataša Hribar, 21.4.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2016V tokratnem kotičku se bomo lotili zanikanja v slovenščini. Dotaknili se bomo predvsem nikalnega zaimka nič in pa zanikanja v nekaterih tipih povedi z nedoločnikom. Za začetek vam ponujam nekaj zgledov. Razmislite, katera od podčrtanih dvojnic se vam zdi ustreznejša. Začnimo z zaimkom nič:
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(37)

Leto objave

< Vsi
2016(37)
> Januar(3) > Februar(3) > Marec(4) > April(3) > Maj(3) > Junij(4) > Julij(3) > Avgust(2) > September(3) > Oktober(3) > November(3) > December(3)

Področja

12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov