O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

Uporaba korpusa FidaPLUS - statistika

dr. Nataša Hribar, 22.12.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2011jezikovni kotiček (218) V prejšnjem kotičku smo si ogledali, kako brskamo po besedilnem korpusu FidaPLUS. Ugotovili smo, da v rabi oblika jagodni sok prevladuje nad obliko jagodov sok. Danes pa nas zanima, ali to velja tudi na primer za jogodno/jagodovo torto, pa sladoled, pecivo in še kaj. Da bo
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Uporaba korpusa FidaPLUS

dr. Nataša Hribar, 15.12.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2011FidaPLUS, (www.fidaplus.net) je naš trenutno najobsežnejši besedilni korpus. Z njim raziskujemo predvsem rabo jezika, uporabljamo pa lahko osnovno ali napredno iskanje. Predstavila bom zgolj osnovno iskanje, saj to za nezahtevnega uporabnika, med katerimi sem v večini primerov tudi sama, povsem zado
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄47

Besedilni korpusi

dr. Nataša Hribar, 8.12.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2011Potem ko sem se v zadnjih nekaj kotičkih dotaknila dveh naših temeljnih slovarskih priročnikov - Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovarja Slovenskega pravopisa - se mi zdi smiselno, da temu dodam še novejše jezikovne vire, s katerimi si pri delu z jezikom lahko pomagamo. Eden takih sodobne
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Kvalifikatorji in kvalifikatorska pojasnila v SSKJ

dr. Nataša Hribar, 1.12.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 46/2011Tokratni kotiček bo pa menda res zadnji v nizu kotičkov o uporabi naših slovarskih priročnikov. Kot sem napovedala v zadnjem, nam je ostala še razlaga kvalifikatorjev in kvalifikatorskih pojasnil v SSKJ. Kvalifikatorji so oznake, ki besedo, zvezo ali pomen uvrščajo glede na stil, zvrst, čas, pogost
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄45

Kako uporabljati SSKJ

dr. Nataša Hribar, 24.11.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2011Svoj zadnji kotiček sem končala z napovedjo primerjave oznak (normativnih in drugih) v SSP in SSKJ. Zapisala sem, da se nekatere oznake v teh dveh priročnikih deloma prekrivajo, nekaterih, ki jih vsebuje SSP, pa na primer SSKJ ne pozna. V slednjem tako ne bomo našli oznak, kot sta krožec in puščica;
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄44

Kvalifikatorji v Slovarju SP in primerjava s SSKJ

dr. Nataša Hribar, 17.11.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2011Nadaljujem tam, kjer sem prejšnji kotiček končala - pri razlagi nekaterih kvalifikatorjev v SSP. Povedali smo že, kako se odločamo o uporabi ali neuporabi besed s socialno- in funkcijskozvrstnimi oznakami. Enako velja tudi za časovne, pogostnostne in druge oznake - vedno je treba imeti pred očmi, ka
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄43

Kvalifikatorji v Slovarju SP

dr. Nataša Hribar, 10.11.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 43/2011V prejšnjem kotičku sem predstavila splošne normativne oznake Slovarja Slovenskega pravopisa - SSP (2001), kot so npr. črna pika, krožec, ležeči tisk idr. Poleg teh lahko gesla vsebujejo še druge oznake, ki posamezno besedo, besedno zvezo ali samo kak njen pomen uvrščajo glede ne čas ali pogostost r
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Uporaba jezikovnih priročnikov: Slovenski pravopis - Slovar (2001)

dr. Nataša Hribar, 27.10.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 41-42/2011Začelo se je novo študijsko leto, na fakultete prihajajo bruci, profesorji in asistenti pa iz omar vlečemo stare priprave in jih poskušamo aktualizirati. To je doletelo tudi mene - novi generaciji slovenistov bom v naslednjih nekaj tednih predstavila jezikovne priročnike in druge vire, ki jih bodo pri svojem študiju in pozneje pri delu verjetno kar pogosto uporabljali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Igrate sudoku?

dr. Nataša Hribar, 14.10.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2011V prejšnjem kotičku smo ponovili pravila sklanjanja imen in priimkov. Opozorili smo na razlikovanje pri podaljševanju osnov pri imenih, ki so slovenska, in tistih iz drugih jezikov (npr. Jože Jožeta proti Ante Anteja). Pa se mi je ob tem porodila ideja, da spišem kotiček o igri, imenovani sudoku. Že večkrat me je namreč kdo vprašal, kako sklanjati to ime. Ne igram sudokuja? Sudokuta? Sudoka? Ali se sklanjanju raje izognemo in rečemo ne igram igre sudoku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Sklanjanje imen v uradnem pisanju

dr. Nataša Hribar, 6.10.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2011Tema za tokratni kotiček mi je praktično padla z neba. Najprej me pokliče znanka, češ da potrebuje mojo pomoč - kako se glasi Tine Dolenc v šestem sklonu? Popoldne pa se name obrne še nekdo, ki ima v službi težave s sklanjanjem imen - njegov sodelavec v uradnih dopisih imen dosledno NE SKLANJA. V njegovih besedilih se torej pojavljajo primeri kot v pogovoru z doktor Jože Cafuta smo ugotovili; po ugotovitvah Irena Zupan ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Oh, ta dvojina ...

dr. Nataša Hribar, 29.9.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 37/2011Pred kakšnimi tremi leti sem na izpitu iz znanja slovenščine za tujce na visoki ravni, kjer sem sodelovala kot izpraševalka, srečala Španca, ki je odlično govoril slovensko, na eno uvodnih vprašanj, ki se je - kot marsikdaj - glasilo "Kako to, da ste se odločili za slovenščino?", pa je odgovoril nekako takole: "Nekje sem prebral, da ima slovenščina dvojino, pa sem si rekel: Ta jezik se pa moram naučiti!"
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Latinska poimenovanja

Nataša Hribar, 22.9.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2011Pred nekaj meseci smo dan za dnem poslušali novice o okužbah z bakterijo E. coli, zdaj pa se počasi približujemo letnemu času, ki bo s sabo prinesel več drugih virusov in bakterij, katerih imen nepoznavalci niti ne poznamo prav dobro. Večina teh mikroorganizmov nosi latinska poimenovanja, zato ne bo odveč, če ponovimo pravopisna pravila o zapisovanju latinskih oziroma grško-latinskih poimenovanj za rastline, živali ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Še enkrat o glavnih in vrstilnih števnikih

Nataša Hribar, 15.9.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2011Pred časom sem na nekem spletnem forumu zasledila razpravo o tem, kako pisati - skupaj ali narazen - števnik 109 v obliki s končnico -ih, torej sto devetih/stodevetih. Verjetno se spomnite, da smo o tem v kotičkih že pisali. Da stvar obnovim, sem se odločila zato, ker sem v tistem forumu zasledila tudi, da ima pravopis na tem mestu napako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Retro, eko, bio in tako naprej

Nataša Hribar, 8.9.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2011Pred kratkim sem se ukvarjala z besedilom, ki je vsebovalo ogromno leksemov s sestavino retro: retro moda, retro zgodba, retro izdelki, retro fotografija, retro oblikovanje, retro potrošništvo in tako dalje in tako naprej. Vsi primeri so bili napisani narazen, torej kot besedne zveze. SSKJ in SP 2001 nam v takih primerih ponujata samo eno možnost: pisanje skupaj, saj je retro predpona v sestavljenkah, uporablja pa se "za izražanje usmerjenosti, gibanja nazaj ali položaja pred čim drugim v času in prostoru" (po SSKJ). Za zgled so v teh dveh priročnikih navedeni: retroaktiven, retrograden; retroraketa (kar pomeni 'zaviralna raketa'); retrodatirati (SSKJ) oziroma retroaktiven, retrograden, retrospekcija, retrospektiva (SP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Osebna imena

Nataša Hribar, 1.9.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2011Najbrž poznate odličnega slovenskega glasbenika z imenom Gal Gjurin. Morda ste tudi že slišali za kolobocije v zvezi z njegovim imenom - Gal se v njegovem primeru ne izgovarja Šgal], kot se sicer običajno pri tem imenu, temveč Šgau]. Pa me dostikrat sprašujejo, kako je s tem - je to prav ali narobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄32

Jezikovna šola Berlitz - Berlitzeva ali Berličeva?

Nataša Hribar, 25.8.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 32/2011Poletje je čas oddiha. Takega ali drugačnega. Nekateri si privoščijo avanturistično potovanje, drugi poležavanje na plaži in kakšno dobro knjigo, spet tretji se odločijo, da možganov ni dobro dati čisto "na off", zato združijo prijetno s koristnim in obiščejo kakšno jezikovno šolo. Prav slednje pa je spodbuda za današnji kotiček, ki sicer nima prav dosti s poletnimi počitnicami, ima pa z jezikovno šolo. Pravzaprav z imenom jezikovne šole, dobro znane tudi
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Grafikoni, tabele, preglednice

Nataša Hribar, 18.8.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 30-31/2011Del besedila včasih ponazorimo ali nadomestimo z grafikoni, diagrami, shemami in slikami. Besedilo s tem poživimo, nekatere vsebine izpostavimo oziroma naredimo jasneje razvidne, seveda pa je treba biti previden, da s takimi ponazoritvami ne pretiravamo oziroma da jih smiselno umeščamo v besedilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

S ali Š?

Nataša Hribar, 21.7.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2011Imamo v Stožicah nov stadion ali štadion? Igrate na instrument ali inštrument? Vas je v podjetju obiskala inspekcija ali inšpekcija? Se ukvarjate s sportom ali športom? So dirkači formule ena na startu ali na štartu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄27

Ste gledali Pirate s Karibov?

Nataša Hribar, 14.7.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2011V prejšnjem kotičku sem pisala o obliki, zlasti številu glagola v povedku, kadar v osebku nastopa priredno zložena besedna zveza. Tokrat se lotevam nekaj podobnih vprašanj, s katerimi se v vsakdanjem življenju pogosto srečujemo, a jih marsikdo "rešuje" bolj po občutku. Pa da vas na začetku kar izzovem: kako boste rekli?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Večjedrni osebek in število glagola v povedku

Nataša Hribar, 7.7.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2011Tokratni kotiček začenjam z nalogo: glagole (in en pridevnik) postavite v ustrezno obliko. Sadje in zelenjava ________________ (imeti) veliko vitaminov. Ekonomska in finančna kriza ____ _________________ (prizadeti, preteklik) celotno slovensko gospodarstvo. Varnost in zdravje delavcev pri delu _
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Moška imena na -e

Nataša Hribar, 23.6.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2011Študentka iz sosednje države, ki pri nas študira slovenščino, me je pri uri pravopisa spraševala, zakaj nekatera moška imena pri sklanjanju osnovo podaljšujejo s -t (Jože Jožeta), nekatera pa z -j (Máte Máteja). Ker mi to vprašanje ni bilo postavljeno prvič, sem se odločila, da odgovore nanj poiščemo v današnjem kotičku. Najprej bom navedla nekaj skupin moških lastnih in tudi nekaterih občnih imen, ki se končujejo na naglašeni ali nenaglašeni -e.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

O spolu kratičnih poimenovanj

Nataša Hribar, 16.6.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2011Poklical me je prijatelj in mi postavil vprašanje o spolu neke kratice. Te se ne spomnim natančno, bila je neka vsaj splošno ne znana, morda niti ne splošno uveljavljena. Ker pravzaprav sploh ni bistveno, za katero kratico je šlo, sem malo pobrskala po internetu in izbrala - povsem naključno - kratico MRN, ki - kot sem se poučila na internetu - označuje referenčno številko gibanja, na primer v špediciji (kratica MRN je iz angl. movement reference number). Namenoma kotička ne začenjam s kako vsem znano kratico, ampak s tršim orehom. Pridevnik pred njo v spodnjem primeru postavite v ustrezno spolsko obliko, kratico pa tudi ustrezno sklanjajte, kjer je to potrebno:
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄22

Pisanje skupaj in narazen

Nataša Hribar, 9.6.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 22/2011Kako bi zapisali: je nekaj visoko kakovostno ali visokokakovostno? So odpadki visoko radioaktivni ali visokoradioaktivni? Kaj pa stavbe - so nizko energijske ali nizkoenergijske? Nizko ogljične ali nizkoogljične? Pa sodba - je pravno veljavna ali pravnoveljavna? Pravno močna ali pravnomočna? V tokratnem kotičku bom spregovorila o zapisovanju izrazov, ki vsebujejo prislov. V naših izhodiščnih primerih so to prislovi visoko, nizko in pravno, našteli pa bi jih lahko še malo morje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

Sklanjanje nekaterih tujih priimkov

Nataša Hribar, 2.6.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 21/2011Danes smo se s študenti spopadali s sklanjanjem prevzetih imen, pri katerih v slovenščini ohranjamo izvirni zapis, seveda pa jim moramo, ko jih uporabimo v slovenskih besedilih, dodati slovenske končnice oziroma iz njih tvoriti svojilne ali kakšne druge pridevnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

Deljenje besed

Nataša Hribar, 26.5.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20/2011Marsikdo, ki se bo lotil prebiranja današnjega kotička, si bo mislil: kaj nam danes, v dobi računalnika, pripoveduje o nečem, česar nikoli ne potrebujemo? Ja, res je. Če niste obtičali kje v dobi pisalnega stroja, načeloma (!) pravil o deljenju besed na koncu vrstice res ne potrebujete več, saj nam računalniški programi vrstice samodejno poravnavajo na desni strani, in to v glavnem tako, da povečujejo presledke med besedami. A vendarle obstajajo tudi primeri, ko besede na koncu vrstice moramo deliti. Res je, da imamo tudi za to že računalniške programe, a ti vseh pravil slovenskega pravopisa vendarle ne poznajo. Zato je še vedno naloga avtorja ali pa urednika, da delitve besed na koncu vrstice preveri "ročno", če se tako izrazim.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(42)

Leto objave

< Vsi
2011(42)
> Januar(3) > Februar(3) > Marec(5) > April(3) > Maj(4) > Junij(4) > Julij(3) > Avgust(2) > September(5) > Oktober(3) > November(3) > December(4)

Področja

12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov