O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Predpraznični kotiček

dr. Nataša Hribar, 20.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2018Zadnji kotiček pred prazniki bo - prazničen. Trije dobri možje, ki nas obiščejo v zadnjem mesecu leta, so - naj bodo resnična ali domišljijska - bitja. Imena bitij po Slovenskem pravopisu pišemo z veliko začetnico, zato jo imata tudi Miklavž in Božiček - veliko začetnico namreč, poimenovanje Dedek Mraz, ki je sestavljeno iz dveh besed, pa že spada med posebnosti. To ime je sestavljeno iz občnoimenske sestavine dedek in lastnega imena Mraz. Slednjega seveda pišemo z veliko začetnico, občno sestavino pa v takih primerih načeloma z malo (npr. lisica Zvitorepka, maček Muri, sovica Oka). A pri nekaterih, zlasti mitologiziranih imenih se z veliko začetnico (lahko) piše tudi občnoimenska sestavina, bodisi zato, ker se je tak zapis že uveljavil, bodisi ker se kot lastno ime pojmuje besedna zveza kot celota. V pravopisu bomo med zgledi te vrste našli: lepa/Lepa Vida, kralj/Kralj Matjaž, podobno tudi kraljevič/Kraljevič Marko, zeleni/Zeleni Jurij. Tudi babica Zima je domišljijsko poimenovanje te vrste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

K Gregorju ali h Gregorju?

dr. Nataša Hribar, 13.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2018Družbena omrežja so postala kar zanimiv vir jezikovnih dilem in vprašanj. Tokrat posredno odgovarjam na vprašanje, kateri predlog uporabiti, kadar v jeziku obstajajo (glasovne) predložne variante in od česa je to odvisno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ločila pri nagovorih in pozdravih

dr. Nataša Hribar, 6.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2018Minuli kotiček sem namenila vprašanju stilistike pozdravov, tokrat pa se bomo dotaknili še ene prav tako vroče teme: kako postavljati ločila pri nagovorih in pozdravih. Ko sem namreč pred tednom dni iskala odgovor na vprašanje, obravnavano v kotičku, sem naletela na precej dilem uporabnikov, povezanih ravno z dvomi, kako in katera ločila uporabiti ob nagovorih in zaključnih mislih in pozdravih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Lepo pozdravljeni

dr. Nataša Hribar, 22.11.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45-46/2018Včasih te kakšno jezikovno vprašanje res preseneti. Mene je pred kakšnima dvema tednoma tole: ali je res narobe (ali pa vsaj slogovno manj ustrezno) reči lepo pozdravljeni? Menda naj bi bilo bolje samo pozdravljeni. Tudi lep pozdrav naj bi bilo bolje zamenjati s samo pozdrav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Povsem in popolnoma

dr. Nataša Hribar, 15.11.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2018Tudi zamisel za tokratni kotiček sem našla na družbenem omrežju. Uporabnik je spraševal, zakaj mu je lektor prislov povsem prečrtal in ga zamenjal s prislovom popolnoma. Oglejmo si zgled: se vam zdi prislov popolnoma v povedi Vaš pristop k delu je povsem/popolnoma napačen ustreznejši/pravilnejši od prislova povsem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Umešana jajca in kakavov prah

dr. Nataša Hribar, 8.11.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 43/2018Na znanem družbenem omrežju sem pred kratkim zasledila dve zanimivi vprašanji: (1) ali so jajca umešana ali vmešana in (2) ali testu dodajamo nekaj dekagramov kakavovega praha ali prahu. Ker se bo kaj podobnega morda vprašal tudi kateri izmed naših bralcev, današnji kotiček namenjam receptom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Predlogi

dr. Nataša Hribar, 25.10.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 41-42/2018Ko sem pisala kotiček, ki je v Pravni praksi izšel v prejšnji številki, sem na spletu med drugimi naletela tudi na tale primer: Ne morete spraviti otroka iz računalnika? Na nekem spletnem forumu se je nekdo obregnil ob oglasno sporočilo, namenjeno staršem, katerih otroci preveč časa preživijo za računalnikom. Ker sem se v zadnjem kotičku lotila tudi predlogov, sem si rekla: pa napišimo še enega na to temo, tako ali tako v rabi vedno znova in znova naletimo na podobne napake, ki nas lahko včasih spravijo tudi v smeh - seveda če začnemo premišljevati o tem, kaj smo pravzaprav zapisali/izrekli. No, tisti, ki so sestavljali omenjeno oglasno sporočilo, si tega vprašanja gotovo niso postavili. Predstavljajte si namreč otroke, kako čepijo V računalniku. Kajti: če želiš nekoga ali nekaj spraviti IZ česa, potem je tisti ali tisto V nečem. Otroci pa najbrž niso V računalniku, ampak NA računalniku (saj vem, tudi to si lahko predstavljamo na dva načina), zato jih poskušamo spraviti Z računalnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Od kje - od kod - iz kje?

dr. Nataša Hribar, 12.10.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2018Od kje si? Od kod si? Iz kje si? Vse to lahko slišimo na ulicah naše dežele, odvisno pač od tega, od kod govorec prihaja. In katera od oblik je pravilna v knjižni slovenščini? Tema današnjega kotička bodo krajevni prislovi oziroma predvsem krajevni prislovni zaimki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Tehnični ali tehniški dan?

dr. Nataša Hribar, 4.10.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2018Pred nekaj dnevi sem v šoli, na kateri se šolajo najini otroci, srečala prijateljico. Ko sva se pomenkovali na hodniku, je na steni opazila plakat z obvestilom o tehniških dnevih, ki jih organizirajo na šoli. Vprašala me je, zakaj se po novem ti dnevi imenuje tehniški, nekoč pa so jih imenovali tehnični (tudi sama je namreč učiteljica). Da do odgovora na vprašanje, ki prav gotovo muči še koga, ne bo prišla le ona, ga ponujam v tokratnem kotičku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pridevniki v levem prilastku

dr. Nataša Hribar, 27.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2018Oglejte si naslov, ki sem ga pred časom izpisala s spletne strani enega naših osrednjih medijev: Več deset tisoč ljudi na novih, tokrat mirnih, protestih v Romuniji. Razmislite, ali so vejice v njem postavljene pravilno, in svojo odločitev poskusite tudi utemeljiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Prevzeta zemljepisna imena

dr. Nataša Hribar, 20.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2018Če smo v minulem kotičku reševali težave s sklanjanjem domačih zemljepisnih imen, bomo v tokratnem zagotovo imeli še toliko več težav; lotili se bomo namreč nekaterih prevzetih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Krajevna imena

dr. Nataša Hribar, 13.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2018Tokratni kotiček začenjam - začetku šolskega leta primerno - z nalogo: zemljepisna imena v oklepajih postavite v ustrezno obliko:
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Zloženke na "sto" načinov

dr. Nataša Hribar, 6.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2018Naslov sem tokrat zastavila nekoliko kulinarično. Ampak nikoli ne veš, morda bom pa res kaj skuhala. Ponovno se lotevam zloženk, ene tistih bolj muhastih pravopisnih tem. Ko lektoriram kakšno besedilo, v katerem je veliko zloženk, se namreč gradivo zbira kar samo od sebe. Za pravilno zapisovanje zloženk v slovenščini je potrebnega kar nekaj ne samo pravopisnega, temveč tudi slovničnega znanja, pa še zelo dobro moramo vedeti, kaj v konkretnem kontekstu, v katerem zloženko uporabimo, z njo želimo sporočiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Množinski samostalniki

dr. Nataša Hribar, 30.8.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 32/2018V kotičku minuli teden smo spregovorili o večspolskih samostalnikih. Tokrat se bomo spopadli z množinskimi, torej tistimi, ki poznajo samo množino, kar pomeni, da jih ne moremo postaviti v ednino in dvojino. Naštejmo jih nekaj: vrata, očala, hlače, počitnice; najdemo jih tudi med poimenovanji za dele telesa oz. organe, npr. možgani, pljuča. Kadar želimo take samostalnike šteti, moramo namesto glavnih (ena, dve, tri, štiri) prednje postaviti ločilne števnike (enoj, dvoj, troj, četver). Le tako lahko povemo, da ima naše stanovanje dvoje vrat ali da smo si kupili troje hlač.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Večspolski samostalniki

dr. Nataša Hribar, 23.8.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 30-31/2018Pred nekaj dnevi sem šla mimo televizorja in po naključju ujela, kako se je TV-voditelj ob koncu oddaje poslovil od gledalcev, pri tem pa mu je "ušla" oblika oba očesa. Zakaj navedena oblika ni pravilna, bom poskusila razložiti v tokratnem kotičku, dotaknili pa se bomo tudi vprašanja večspolskosti nekaterih samostalnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Še o vrstnih pridevnikih

dr. Nataša Hribar, 19.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2018Minuli kotiček je bil sladek. Pisala sem o poimenovanjih različnih vrst sladoleda, za katere so "odgovorni" pridevniki. Ugotovili smo, da vrsto česa v slovenščini načeloma zaznamujejo vrstni pridevniki, a zlasti pri hrani to vlogo zelo pogosto prevzamejo svojilni pridevniki na -ov/-ev oz. -in.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

O sladoledu in drugih sladkih pregrehah

dr. Nataša Hribar, 12.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2018Sladoledna sezona se je uradno začela, čeprav nam vreme precej nagaja. Brbončice si želijo sladkega, a grlo najbrž ne bo preveč veselo, če si bomo pri teh za junij precej nizkih temperaturah prepogosto privoščili čokoladnega, vaniljevega ali lešnikovega. Toda če že "pravega" ne moremo, si ga privoščimo vsaj jezikovno. Tokrat se bomo poigrali z vprašanjem, zakaj je sladoled iz čokolade čokoladni, iz vanilje ali lešnikov pa vaniljev oz. lešnikov. Zanimalo nas bo torej, kako tvorimo vrstne pridevnike, osredotočili pa se bomo predvsem na poimenovanja jedi. Zakaj, vam razkrijem prav kmalu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Še o l-ju in njegovem izgovoru

dr. Nataša Hribar, 5.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2018Ste vedeli, da imamo na slovenski tipkovnici tipke, ki se imenujejo vračalka, krmilka, dvigalka, izmenjalka, brisalka? In še eno, ki z l-jem nima nič skupnega, a omeniti jo vendarle velja - ubežnica. Za slednjo sem vedela že nekaj časa, na preostale pa sem pred časom naletela povsem po naključju. In ker sem v minulem kotičku pisala ravno o elkanju in o izglagolskih tvorjenkah na -lec oz. -vec, ne bo prav nič odveč, če se na kratko dotaknemo še zgledov, pri katerih z zapisom sicer načeloma nimamo težav, moramo pa biti pozorni na izgovor, saj je ta ključen za pomen besede.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Volitve in jezikovne dileme

dr. Nataša Hribar, 21.6.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2018V zadnjih dneh sem se nekajkrat zapletla v debate s kolegi v zvezi s poimenovanji, ki nas v času volitev vsakodnevno obkrožajo. Najbolj vroče je seveda vprašanje, ali gremo na volitve volivci ali volilci; ali spremljamo predvolivna ali predvolilna soočenja in podobno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Še o slovničnem spolu v slovenščini

dr. Nataša Hribar, 14.6.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2018Minuli teden sem kotiček namenila aktualnemu vprašanju, kateri slovnični spol uporabljati, kadar naslavljamo nedoločeno skupino ljudi (profesorji - profesorice). Nevede me je zaneslo in podlegla sem terminološki zmedi, morda enaki, kot jo je, jo bo ali bi jo lahko v splošno rabo vnesla odločitev, da se poleg doslej uveljavljenega moškega slovničnega spola kot nevtralnega uvede tudi nevtralnost ženskega slovničnega spola. Kotiček sem naslovila s "Slovnično število", potem pa ... hja, posredno sicer govorila tudi o slovničnem številu, a precej več o slovničnem spolu. Za spodrsljaj se iskreno opravičujem, upam, da je slab začetek vendarle pomenil dober konec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Slovnično število

dr. Nataša Hribar, 7.6.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 22/2018Najbrž ni prav veliko presenečenje, da današnji kotiček namenjam slovničnemu številu v slovenščini. Pred dnevi je namreč v javnost prišla novica o odločitvi senata Filozofske fakultete v Ljubljani, da bosta odslej v pravnih aktih moški in ženski slovnični spol izenačena. Kaj natančno to pomeni? Naj se navežem kar na del besedila, ki je krožilo po družbenih omrežjih: do zdaj smo v pravnih aktih omenjene fakultete lahko prebrali npr. "Nosilci in izvajalci predmetov na doktorskem študiju so lahko osebe, ki imajo veljaven učiteljski naziv. Docent, izredni profesor ali redni profesor."; odslej pa bomo poleg navedenega lahko prebrali tudi: "Nosilke in izvajalke predmetov na doktorskem študiju so lahko osebe, ki imajo veljaven učiteljski naziv. Docentka, izredna profesorica ali redna profesorica." Ob tem naj poudarim, da se v dokumentih seveda ne bosta uporabljali obe obliki hkrati, temveč enkrat ena, drugič druga. Ne glede na to, ali bodo avtorji v besedilih uporabili moško ali žensko obliko, pa bo ta vedno veljala za oba spola. To pomeni, da bo poimenovanje docent še naprej tako kot do zdaj vključevalo tako moške kot ženske, novost pa je, da bo odslej podobno veljalo tudi za poimenovanje docentka. Seveda zgolj, ko se poimenovanje ne bo nanašalo na konkretno osebo, ampak bo mišljeno kot splošno poimenovanje. Ob tem - tako sem prebrala - naj bi bilo v uvodnem členu vsakega akta zapisano, da se v pravilniku uporabljeni ženski oz. moški slovnični spol nanaša na kateri koli spol.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Sklanjanje kratic

dr. Nataša Hribar, 24.5.2018

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2018Ravno danes me je sodelavka na fakulteti vprašala, kako se uporablja predlog, kadar mu sledi beseda, ki se začenja na črko, ki se z vidika zvenečnosti izgovarja drugače kot piše. Njen primer je bil sicer nemški, a tudi v povsem slovenskih zgledih imamo lahko podobne težave. Katero varianto predloga bi izbrali v njenem primeru?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Kako lahko glasujemo

dr. Nataša Hribar, 17.5.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2018Danes sem na poti v službo poslušala radio in med drugim so mi povedali, da lahko za karkoli-že glasujem s pomočjo SMS-a. Pa sem se vprašala, kako bi mi SMS pri tem lahko pomagal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

O sklonih in levem prilastku

dr. Nataša Hribar, 10.5.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 18/2018Moji kotički še vedno nastajajo iz dela besedila z interneta, ki sem ga povsem po naključju uporabila kot primer v enem svojih predhodnih kotičkov. Tokrat se bomo lotili tega odstavka:
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Polstavki, vrinjeni stavki, dostavki in še kaj

dr. Nataša Hribar, 26.4.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2018V zadnjih dveh kotičkih smo prostor namenjali vejici, pa naj to temo nadaljujem tudi danes. Ogledali si bomo, kako je z vejico, kadar poved vsebuje katero od "posebnih" vrst stavkov - polstavek, pastavek, dostavek, pristavek, izpostavek ali vrinjeni stavek. Bi znali definirati, v čem se vsi ti stavki razlikujejo med seboj? Zakaj jih ne imenujemo preprosto stavki?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(37)

Leto objave

< Vsi
2018(37)
> Januar(3) > Februar(3) > Marec(4) > April(3) > Maj(3) > Junij(3) > Julij(3) > Avgust(2) > September(4) > Oktober(3) > November(3) > December(3)

Področja

7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov