O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Nekaj o števnikih

dr. Nataša Hribar, 19.12.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2013Kako bi rekli: otroci, stari od dveh do treh let ali otroci, stari od dve do tri leta? To vprašanje je že pred časom prispelo na moj elektronski naslov, pa sem ga kar malo zapostavljala. Zdaj sem se odločila, da poskušam najti odgovor in ga delim z vami. Za začetek vam ponujam nekaj primerov, v kat
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Ali papir strižemo ali režemo?

dr. Nataša Hribar, 12.12.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2013Nedavno sem na nekem forumu prebirala razpravo o tem, ali papir s škarjami režemo ali strižemo. Nekaj dni pozneje sem bila na obisku pri prijateljici z Dolenjske, pa sem iz njenih ust slišala, da sta s hčerko prejšnji dan strigli papir. In tako je padla odločitev, da tudi z vami delim ugotovitve, kako je z uporabo teh dveh glagolov, in predvsem, ali papir strižemo ali režemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Naštevanje

dr. Nataša Hribar, 5.12.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2013Zadnjih nekaj kotičkov sem vam dala mir s slovnico in pravopisom. S tokratnim pa se spet vračamo k tem temam. Na moj elektronski naslov je prišel spodnji zgled: Otrokom grozijo, jih strašijo, jim govorijo, da bodo morali beračiti, če se ne bodo učili, jih tepejo, kaznujejo itd. itd. itd. Vprašanje
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Novi jezikovni viri (3)

dr. Nataša Hribar, 28.11.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 46/2013Za konec serije kotičkov o novih jezikovnih virih vam bom na kratko predstavila še nekaj preostalih virov, ki so nastali v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, (http://www.slovenscina.eu). Korpus Kres Korpus Kres, (http://www.korpus-kres.net) je podkorpus Gigafide, ki smo jo
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Novi jezikovni viri - Gigafida (2)

dr. Nataša Hribar, 21.11.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2013V prejšnjem kotičku sem vam predstavila osnove iskanja po trenutno našem največjem besedilnem korpusu Gigafida. Tokratni kotiček bo namenjen naprednejšemu iskanju. Povezavo NAPREDNO ISKANJE najdete na osnovni strani (www.gigafida.net) desno pod iskalnim okencem. Ta način iskanja uporabimo, ko želimo postaviti dodatne pogoje za iskanje besede. Iščemo lahko vse oblike besed ali pa samo vpisano obliko. Primer: v iskalno polje vpišemo otrok in označimo, da nas zanima samo ta oblika besede (glej sliko). Brez določitve dodatne iskalne zahteve nam bo iskalnik poiskal vse zglede, v katerih nastopa beseda otrok v točno tej obliki, a med njimi bomo imeli tako primere, pri katerih je otrok im. ed., kot tudi primere, v katerih je to oblika rod. dv. ali mn.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Novi jezikovni viri - Gigafida (1)

dr. Nataša Hribar, 14.11.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2013V začetku oktobra je na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport potekala zaključna konferenca petletnega projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, (http://www.slovenscina.eu), v okviru katerega so nastali nekateri tudi za splošno rabo zanimivi jezikovni viri, zato sem se odločila, d
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

O dvatisočakih in trosedih

dr. Nataša Hribar, 7.11.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 42-43/2013Na moj elektronski naslov je spet priletelo zanimivo vprašanje. V njem sta bila omenjena dvatisočak in trosed. Oba sta samostalnika moškega spola, a zakaj je v enem -a- in v drugem -o- med prvim in drugim delom zloženke? To vprašanje mi je postavila kolegica, jaz pa sem se odločila svoj odg
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Schengen

dr. Nataša Hribar, 18.10.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 40-41/2013Idejo za tokratni kotiček sem dobila ob prebiranju nekega strokovnega članka. Avtor je v njem omenjal Schengen, zapisan z veliko začetnico, mišljeno pa je bilo schengensko območje, torej območje Evropske unije, na katerem so odpravljene notranje meddržavne meje. Kadar je lastno ime (v tem primeru ze
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Kako so nastajala slovenska krajevna imena

dr. Nataša Hribar, 10.10.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39/2013V kotičku pretekli teden sem pisala o predlogih, s katerimi se veže krajevno ime Bežigrad: smo za Bežigradom, gremo za Bežigrad in prihajamo izza Bežigrada. Zlasti slednje je za marsikoga nenavadno. In prav zares je. Nisem se mogla spomniti nobenega drugega krajevnega imena, ki
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

O Bežigradu

dr. Nataša Hribar, 3.10.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2013Zadnje čase so vsi moji kotički odgovori na vprašanja naših bralcev. Tega sem zelo vesela, saj ni lepšega kot odgovarjati na konkretna vprašanja. Tokrat bom odgovorila na vprašanje, povezano s predelom Ljubljane, ki nosi ime Bežigrad. Vemo, da se to ime veže s predlogom za, kadar želimo povedati, k
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Vam manjka razsodnost ali razsodnosti?

dr. Nataša Hribar, 26.9.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 37/2013To vprašanje je danes prispelo na moj elektronski naslov. Natančneje: naša zvesta bralka me je spraševala, ali je v zvezi z glagolom manjkati pravilneje uporabiti rodilnik ali imenovalnik. Kaj porečete vi? Naj vam ponudim še nekaj podobnih primerov, morda se boste laže odločili. Manjka mu talent/ta
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

O dajalniku in mestniku

dr. Nataša Hribar, 19.9.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2013Tokratni kotiček bo nekoliko bolj slovnično obarvan. K njemu me je spodbudilo branje nekega romana, v katerem me je na več mestih zmotila napaka, o kateri bom danes pisala. Začnimo z nalogo, da preverite, ali to slovnično napako delate tudi vi. V spodnjih štirih zgledih pri pridevniku osumljen manjkajo končnice. Glede na slovnično zgradbo povedi vstavite ustrezno končnico.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Mašila v govoru

dr. Nataša Hribar, 12.9.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2013Po naključju sem naletela na jezikoslovni forum, kjer je nekdo spraševal, kaj so mašila. Preberite si spodnji odgovor ter v njem označite vse nepotrebne besede in glasove. Če povem natančneje, so mašila v bistvu besede, a ne, ki ne prinašajo neke ??? nove predmetnosti, a ne, pač pa služijo govorcu,
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Tuja imena

dr. Nataša Hribar, 5.9.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2013Tudi tokrat je kotiček nastal kot odgovor na vprašanje naše bralke, ki me sprašuje, kako vedeti, kdaj tuje ime posloveniti in kdaj ga pisati v izvirni obliki. Njeno vprašanje se je nanašalo na glavno mesto Venezuele - ali ga pisati v izvirni obliki Caracas ali ga posloveniti v Karakas? Če naj ga pus
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Vikanje in polvikanje

dr. Nataša Hribar, 29.8.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2013Tokrat bom kotiček začela z nalogo: v spodnjih povedih tikanje pretvorite v vikanje in razmislite, katero obliko glagola ste uporabili. A si že plačala položnice? Kje si kupil ta hladilnik? Kdaj boš imel čas za pogovor? Kako si se pisala pred poroko? Slovenski knjižni jezik za vikanje uporablj
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Klicaj

dr. Nataša Hribar, 22.8.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 31-32/2013Morda se bo kdo ob naslovu današnjega kotička vprašal, zakaj pišem o klicaju, ločilu, o katerega uporabi smo se učili že v prvem razredu. A naj se sliši še tako nenavadno, že nekajkrat sem zasledila vprašanje, v katerih primerih in kako se uporablja klicaj. O tej temi sicer nisem imela namena pisati, a ko mi je pred nekaj dnevi nekdo spet postavil podobno vprašanje, sem si rekla: morda pa je tudi med bralci Pravne prakse kdo, ki mu ni povsem jasno, kdaj in kako uporabljati klicaj; torej bo osvežitev spomina in znanja več kot dobrodošla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Pozdrav s počitnic

dr. Nataša Hribar, 25.7.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2013Ko smo ravno sredi poletnih počitnic in dopustov, naj bo tudi naš današnji kotiček dopustniški. Malo bomo odpotovali po svetu in si ob tem ogledali pravila uporabe predlogov v in na ter ustreznih iz in s/z. Pri prvih dveh se bomo vprašali, kdaj uporabiti v in kdaj na, pri drugih dveh pa bomo povedali, kako sta povezana s prvima dvema; pri variantah s in z bomo obnovili znanje o tem, kdaj uporabimo zvenečo in kdaj nezvenečo različico tega predloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Tožilniki, predvsem moški

dr. Nataša Hribar, 18.7.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2013Tokrat kotiček začenjam s primerom, ki mi ga je zastavil tečajnik na izpopolnjevalni stopnji. Razmislite, katera oblika oziralnega zaimka kateri je pravilna in zakaj. Predor, skozi kateri/katerega smo se včeraj peljali, je danes zaprt. Če ste v zgledu izbrali rodilniško obliko zaimka
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Beseda ali dve o trpniku

dr. Nataša Hribar, 11.7.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2013Na moj elektronski naslov je prišlo vprašanje, ali je v spodnjih zgledih dobro uporabiti trpnik ali bi bilo bolje, da bi ga zamenjali s tvornikom, in ali je oblika trpnika, kot je navedena, pravilna. Najprej si oglejmo zgleda (slovnična oblika, po kateri me sprašujejo, je podčrtana):
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Date ali daste?

dr. Nataša Hribar, 4.7.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2013Pred nekaj dnevi se je skupina slovenskih tolmačev v Bruslju med kosilom zapletla v razpravo, ali ima glagol dati v drugi osebi množine posebno končnico -ste ali navadno -te. Ker poznam kar nekaj ljudi, ki delajo tam, je informacija o tem prišla tudi do mene. Pa sem si rekla: morda bi tema utegnila zanimati tudi naše bralce. Glede na to, da nekatera narečja oblik s -ste sploh ne poznajo, druga pa z njimi pretiravajo, hkrati pa celo knjižni jezik pozna nekatere dvojnice, je precej mogoče, da je spreganje tega glagola trn v peti tudi marsikomu med vami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Dež

dr. Nataša Hribar, 20.6.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2013Ob vremensko bolj klavrnem koncu pomladi in začetku poletja težko mislim na kaj drugega kot na dež. Naj bo torej tema tokratnega kotička dež. Koliko vas zna brez razmišljanja povedati, kako ta samostalnik sklanjamo in kako je z naglasom v posameznih sklonih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Rodilnik

dr. Nataša Hribar, 13.6.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2013Vedno sem se spraševala, kaj se zgodi s slovenščino, ko se ljudje odselijo v tujino. Njihovi otroci nato leta pozneje prihajajo nazaj v njihovo domovino na tečaje slovenščine. Govorijo sicer slovensko, vendar z veliko napakami. Da imajo omejen besedni zaklad, razumem, a da jih starši, rojeni govorci
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Polstavki

dr. Nataša Hribar, 6.6.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 22/2013V tokratnem kotičku bom nadaljevala temo, ki sem jo začela že v prejšnjem, ko sem pisala o vejici v povedih z nedoločniškim polstavkom. Ker so jedro polstavka poleg nedoločnika lahko še deležje, deležnik ter celo samostalnik in pridevnik, je smiselno, da opišem osnovna pravila za postavljanje vejic tudi v teh primerih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Nedoločniki in vejica

dr. Nataša Hribar, 30.5.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 21/2013V prejšnjem kotičku sem pisala o povedih, v katerih se pojavita dva glagola z morfemom se. Za zgled smo vzeli povedi kot Ne da se mi učiti (se). Ugotovili smo, da v takih primerih se-jev ne kopičimo, ampak zapišemo samo enega. Za konec sem vas vprašala, ali bi znali utemeljiti zapis povedi brez vmesne vejice; glede na to, da imamo dva glagola, bi morda kdo pomislil, da je vmesna vejica nujna. Pa je res?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Glagoli s se in si

dr. Nataša Hribar, 23.5.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20/2013Znanec mi je poslal vprašanje, ali je v spodnjih primerih, v katerih imamo po dva glagola z morfemom se, drugi morfem se nujen ali ne: Ne da se mi učiti (se). Ne da se mi pogovarjati (se) s tabo. Ne da se mi vsak dan voziti (se) v Ljubljano. Ne da se mi ukvarjati (se) s športom. Oblikovno se gl
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(41)

Leto objave

< Vsi
2013(41)
> Januar(3) > Februar(3) > Marec(4) > April(4) > Maj(4) > Junij(3) > Julij(4) > Avgust(2) > September(4) > Oktober(3) > November(4) > December(3)

Področja

7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov