O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Predlogi

dr. Nataša Hribar, 21.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2017V minulem kotičku sem spregovorila o vezavi pridevnika dobrodošli z ustreznim sklonom. Tokrat pa se dotikam predlogov, tiste besedne vrste, ki prav tako odloča o tem, v katerem sklonu naj stoji predlogu sledeča beseda oz. besedna zveza.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Dobrodošli

dr. Nataša Hribar, 14.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2017Prišel je veseli december, prazniki, lučke, darila. In tudi takšna in drugačna vabila. Včeraj sem prebrala tole: Dobrodošli v deželo pravljic. Jezikovna oblika, ki je ne srečujemo samo v prazničnih dneh, temveč praktično vsak dan in na vsakem koraku. Pridevniška zloženka dobrodošli je v splošni rabi pogosto povezana s četrtim sklonom (kot v navedenem zgledu). Pa je taka vezava slovnično pravilna? Se pridevnik dobrodošli ne veže z mestnikom, torej Dobrodošli v deželi pravljic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Nazivi, izrazi spoštovanja in še kaj

dr. Nataša Hribar, 7.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2017Ne vem, kolikokrat sem svojim študentom že povedala, da sem ženska, in ne moški, a nič ne zaleže. Vedno znova in znova na svoj elektronski naslov dobivam sporočila, ki se začnejo s Spoštovana gospa profesor Hribar! Nikakor jim ne morem dopovedati, da imamo v slovenščini za nazive - takšne in drugačne - poleg oblike za moški spol tudi obliko za ženski spol. In da če že obstaja, jo je treba tudi uporabljati. Pa to ni nikakršna moja kaprica, tudi proti moškim nimam nič, še manj proti moškemu slovničnemu spolu kot nevtralni slovnični obliki (a o tem morda kaj več v kakem drugem kotičku). Uporaba ženskih oblik v nazivih je priporočena, da ne rečem predpisana tudi v pravilih Slovenskega pravopisa. Takole piše (str. 98, odst. 862):
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Kopičenje predlogov in veznikov

dr. Nataša Hribar, 23.11.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45-46/2017Že dolgo kotička nisem začela z nalogo, pa naj tokrat začnemo na ta način.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Ločila pri citiranju povedi

dr. Nataša Hribar, 16.11.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2017Jezikovni kotiček minuli teden sem začela takole: Pred časom sem spisala jezikovni kotiček, ki sem ga naslovila z naslovom Se piše skupaj ali narazen?. Na koncu povedi se je pojavil citat v obliki vprašanja, ki sem ga zapisala v ležečem tisku, brez narekovajev, ohranila pa sem končno ločilo citata, torej vprašaj. Danes si bomo pogledali, kako postavljamo ločila pri citiranju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Odločevalna vprašanja v slovenščini

dr. Nataša Hribar, 9.11.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 43/2017Pred časom sem spisala jezikovni kotiček, ki sem ga naslovila z naslovom "Se piše skupaj ali narazen?". Danes pa sem dobila vprašanje, ali se v knjižnem jeziku poved lahko začne z naslonko (torej z besedo se) ali se mora obvezno začeti z vprašalnico ali. Poglejmo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Še nekaj besed o količinskih izrazih

dr. Nataša Hribar, 26.10.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 41-42/2017V minulem kotičku sem se dotaknila količinskega izraza mnogo in njemu podobnega pridevniškega izraza mnog. Prvi je nesklonljiv, drugi pa se - kot večina pridevniških besed - sklanja z glasovnimi končnicami, lahko pa ga rabimo celo posamostaljeno. Tokrat se bomo ukvarjali s samostalniškimi besedami, ki stojijo ob takih izrazih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

O količinskih izrazih, ki jih morda lahko sklanjamo

dr. Nataša Hribar, 13.10.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2017Pred kakšnim mesecem dni sem imela jezikovno delavnico, na kateri me je neka gospa vprašala, ali se količinski izraz mnogo res lahko sklanja. Menda jaz to redno počnem, gospa pa je v pravopisu prebrala, da norma tega ne dovoljuje. Odprla sem pravopis in res naletela na tole:
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Domišljijska imena

dr. Nataša Hribar, 5.10.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2017Tokratni kotiček bo obarvan nekoliko pravljično. Verjamem, da bo marsikoga s spomini ponesel v otroštvo. A pravljice in domišljija včasih porajajo celo pravopisna vprašanja. Danes se bomo spraševali, ali imena domišljijskih bitij pišemo z veliko ali z malo začetnico. Za začetek vam jih ponujam nekaj (vsa so za zdaj zapisana z malo začetnico) - razmislite, kaj bi v njih zapisali z veliko:
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Mednarodna in slovenska poimenovanja

dr. Nataša Hribar, 27.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2017Tokratni kotiček je tematsko nadaljevanje minulega, v katerem sem spregovorila o domačih, torej slovenskih, in izvirnih oz. mednarodnih zemljepisnih imenih, povsem na koncu pa sem se dotaknila še vprašanja mednarodnih poimenovanj inštitucij, organizacij, prireditev ipd., hkrati pa tudi prevzemanja mednarodnih kratic v slovenščino. V tokratnem kotičku želim tej temi nameniti še nekaj dodatnih besed. Zato se vračam k vprašanju novinarja, ki sem ga omenila že v kotičku minuli teden, namreč zakaj mediji podlegajo pritiskom naročnikov in oglaševalcev, ki od njih zahtevajo, da se imena blagovnih znamk oz. uradna mednarodna poimenovanja uporabljajo v izvirni obliki, čeprav to ni v skladu s pravopisno in siceršnjo jezikovno normo pri nas. Kot primer je navedel: "Ogled tekme vam omogoča XY, pokrovitelj juifa čempions lig".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Istanbul, košarka in še kaj

dr. Nataša Hribar, 21.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2017Pred nekaj dnevi se je v prestolnici Turčije končalo evropsko prvenstvo v košarki. Dobra igra naših košarkarjev ni spodbudila samo športnih navijačev, ampak je ponovno odprla tudi nekaj jezikovnih vprašanj. Ali se ime tega športa v slovenskem knjižnem jeziku naglašuje na prvem ali na drugem zlogu - kóšarka ali košárka? Se igralcem tega športa reče košárkar ali košarkáš? So igralke košárkarice ali košarkášice? Za nameček se je prvenstvo odvijalo v mestu, ki mu nekateri pravijo Istanbul, drugi pa Carigrad. In da bo mera polna, sem med prvenstvom na svoj elektronski naslov dobila vprašanje kolumnista, ki pravi, da ga vsakič znova zabolijo ušesa, ko na televiziji sliši, da nam "ogled tekme omogoča XY, pokrovitelj juifa čempions lig".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Zloženke ali besedne zveze? - 2. del

dr. Nataša Hribar, 14.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2017V kotičku minuli teden sem načela vprašanje pisanja skupaj in narazen pri tistih besedah, ki so v nekaterih drugih jezikih besedne zveze, v slovenščini pa jih zaradi tradicionalnih skladenjskih zakonitosti težko pojmujemo kot besedne zveze, a tudi kot zloženke nam niso zmeraj pogodu. Normativni priročniki so zato v mnogih primerih normirali dvojnice - zapis skupaj, torej kot zloženko, in zapis narazen, kot besedno zvezo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Zloženke ali besedne zveze? - 1. del

dr. Nataša Hribar, 7.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2017Pred kratkim sem v svoj elektronski predal dobila tole vprašanje gospe, ki redno spremlja moje kotičke: Biodinamika se piše skupaj, torej verjetno tudi biodinamični. Kaj pa biološko dinamični? Skupaj ali narazen? Z vezajem? Gospe sem odgovorila osebno, a odgovor želim deliti tudi z drugimi zvestimi bralci naše jezikovne rubrike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Vejica in razen

dr. Nataša Hribar, 31.8.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 32/2017Današnji kotiček namenjam besedi razen. Zapisala sem "besedi", to pa zato, ker je ta beseda lahko členek, predlog ali pridevnik. Kot členek po SSKJ (kjer je sicer definiran kot prislov, saj SSKJ členkov kot besedne vrste ne pozna) "izraža izvzemanje" (npr. lokal je odprt vse dni, razen v nedeljo), z nikalnico pa tudi "omejenost na določeno, navedeno" (ni ga mogoče slišati razen ponoči; z nikomer nisem govoril, razen z bratom); uporabljamo ga lahko tudi v vezniški rabi, pravi SSKJ, in sicer "navadno z nikalnico" in v enakih pomenih, kot so navedeni zgoraj (pride, razen če se premisli).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

O količinskih izrazih

dr. Nataša Hribar, 24.8.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 30-31/2017Minuli teden sva s kolegico na dolgo razpravljali o povedi Tri milijone mladih je nepismenih. Naslov iz enega naših časnikov se je znašel tudi med vprašanji spletne jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik in se mi je zdel zanimiv, pravzaprav kar trd oreh, zato sem se odločila, da svoje razmišljanje o tem primeru delim z vami. Žal ne morem vedeti, kateri del povedi se vam je zazdel vprašljiv, ko ste začeli brati kotiček; a vprašanje v spletni svetovalnici se je nanašalo na sklonsko obliko zveze števnika tri in samostalnika milijon. Ta namreč stoji v tožilniku, vprašanje KDO je nepismen? pa bi zahtevalo imenovalnik, torej Trije milijoni mladih so nepismeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Prevzeta imena in iz njih tvorjeni pridevniki

dr. Nataša Hribar, 20.7.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2017V zadnjem kotičku sem pisala o prevzetih imenih. Ta me pri trenutnem delu še vedno spremljajo, tako da jim namenjam še en kotiček. Tokrat sem se ustavila ob pri nas dokaj znanem priimku, ki pa izvirno prihaja iz Italije: Cavazza. Avtor, ki je pisal o znanem igralcu, je iz tega priimka tvoril tudi svojilni pridevnik, torej pridevnik, ki odgovarja na vprašalnico čigav? - oblika, ki jo je uporabil, je bila: Cavazzov. Se še spomnite pravil, kako iz prevzetih imen tvorimo svojilne pridevnike?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Spet o tujih imenih

dr. Nataša Hribar, 13.7.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2017Današnji kotiček bom začela z vprašanjem: ali veste, kako se v slovenščini (a) zapisuje ime švedskega mesta Malmö, (b) kako to ime izgovarjamo, če ga uporabljamo v slovenskih besedilih, (c) kako ga sklanjamo in (č) kako iz njega tvorimo vrstni pridevnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

O glagolskem vidu

dr. Nataša Hribar, 6.7.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2017Glagolski vid je eno tistih področij ne samo slovenskega, ampak tudi drugih slovanskih jezikov, pri katerem Neslovani, ki se teh jezikov poskušajo naučiti, večinoma samo globoko zavzdihnejo in se pogosto kar vdajo v usodo, da tega najbrž nikoli ne bodo znali povsem pravilno uporabljati, če jim bo morda že uspelo razumeti, kako zadeva deluje v teoriji. Z glagolskim vidom v slovenščini izražamo, ali je bilo glagolsko dejanje opravljeno do konca oz. se je končalo ali še vedno traja (npr. skuhali smo juho - kuhamo juho), ali se je dejanje zgodilo le enkrat ali gre za ponavljajoče se dogajanje (zdajle grem na tečaj slovenščine - letos hodim na tečaj slovenščine), z glagolskim vidom izražamo začetek ali konec dejanja (plavati - zaplavati - odplavati pet dolžin) in podobno. Glagole glede na glagolski vid delimo na dovršne in nedovršne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Navezovalni tožilnik

dr. Nataša Hribar, 22.6.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2017Tudi tokrat se lotevam nekoliko bolj slovnične teme. V minulem kotičku sem pisala o kategoriji živosti v slovenščini, ki jo v ednini poznajo samostalniki moškega spola, ki poimenujejo živo. Tokratni kotiček namenjam navezovalnemu tožilniku. O njem sem sicer že pisala, a ker so vprašanja o njem kar pogosta, bom temo obnovila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Kategorija živosti v slovenskem jeziku

dr. Nataša Hribar, 15.6.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2017V tokratnem kotičku bom spregovorila o posebni oblikoslovni kategoriji, ki jo imenujemo živost. Gre za kategorijo, ki zadeva samostalnike moškega spola v ednini, kadar ti označujejo nekaj, kar je živo (oseba ali žival, npr. imam brata, konja) ali kar je bilo živo (npr. jem piščanca). Pri teh samostalnikih je tožilnik ednine enak rodilniku, medtem ko je pri t. i. neživih samostalnikih ta enak imenovalniku (to je avto, imam avto).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Prevzemanje besed iz nelatiničnih pisav

dr. Nataša Hribar, 8.6.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 22/2017Zadnja dva kotička sem namenila vprašanjem prevzemanja besed v slovenščino. Tokrat temo nadaljujem z vprašanjem, kako v slovenščino prevzeti besede (občna in lastna imena) iz jezikov, ki za zapis ne uporabljajo latinice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Kako pišemo in izgovarjamo prevzeta lastna imena

dr. Nataša Hribar, 25.5.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2017Današnji kotiček je nastal kot odgovor na "pritožbo", ki jo je na družbenem omrežju objavila prijateljica Slovenka, ki že dalj časa živi na Hrvaškem; pravi, da jo moti, ker Slovenci pišemo in seveda tudi izgovarjamo Medžugorje (in ne Međugorje) ter Medžimurje (in ne Međimurje). Sledilo je nekaj odgovorov, v katerih so bili našteti še nekateri drugi primeri, ob katerih koga izmed nas zabolijo ušesa, npr. izgovor Šminhen] in Šmiler] za nemška München in Müller.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Od kod ali od kje?

dr. Nataša Hribar, 18.5.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2017Spominjam se popoldneva v neki manjši družbi. Nenadoma je mimo privihrala znanka in se razburjala, češ, kako lahko ti slavisti tako vztrajajo pri tem, da je knjižno pravilna vprašalnica Od kod?, ko pa vendar tega v vsakdanjem govoru ne reče prav nihče. Seveda nisem mogla preko sebe in sem jo vprašala: Kako pa potemtakem rečemo? Njen odgovor je bil, da vsi pravimo Od kje? in da bi zato to lahko postavili v pravopis kot pravilno. Ob tem so se vklopila moja lokalpatriotična čustva. Ne prihajam iz osrednje Slovenije, pač pa prav z obrobja, s severne meje. In tam ne rečemo Od kje?, sem povedala razburjeni znanki. Seveda je sledilo njeno vprašanje, kako pa potem rečemo mi "tam zgoraj". Iz kod?, sem ji odgovorila (izgovorjeno Šskot?]).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Ločila v naslovih

dr. Nataša Hribar, 11.5.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 18/2017V prvem poprazničnem kotičku se bomo spopadli z vprašanjem uporabe ločil v naslovih. Zglede, ki jih navajam v nadaljevanju, sem v zadnjih tednih nabrala na spletnih straneh MMC-ja ( http://www.rtvslo.si ). Naj vam za začetek zastavim vprašanje: ali in v katerih primerih v naslovih knjig, časopisov, besedil (tiskanih in objavljenih na spletu) ipd. lahko uporabljamo končna ločila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Okviri in okvirji

dr. Nataša Hribar, 21.4.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2017Pred kratkim sem prebirala strokovni članek na temo pravopisa in naletela na zanimivo sklanjanje imena Mjanmar - v Mjanmarju. Gre za prevzeto poimenovanje, zato se ob njegovi rabi v slovenskem besedilu ne vprašamo brez razloga: se to prevzeto lastno ime sklanja s podaljšavo osnove (v Mjanmarju) ali ta v odvisnih sklonih ostane nepodaljšana (v Mjanmaru)? S tem se odpira večno vprašanje, katere samostalnike moškega spola z osnovo na govorjeni -r v slovenščini podaljšujemo z -j in katerih ne. Odgovor ni enostaven, razlog pa je predvsem v neustaljeni normi in mnogih dvojnicah.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(37)

Leto objave

< Vsi
2017(37)
> Januar(3) > Februar(3) > Marec(4) > April(3) > Maj(3) > Junij(3) > Julij(3) > Avgust(2) > September(4) > Oktober(3) > November(3) > December(3)

Področja

7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov